Bruselj: V Sloveniji je neugodno okolje za podjetništvo

Nekaj napredka je v zadnjem obdobju bilo doseženega, vseeno pa "Slovenija gledano v celoti še ne ponuja ugodnega okolja za podjetništvo," ugotavlja Evropska komisija.

Slovenija je v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala dostop do financ za mikro, mala in srednja podjetja, do določene mere je napredek opazen tudi na področju odzivne javne uprave, v rednem letnem pregledu izvajanja evropskega akta za mala in srednja podjetja, ki je bil predstavljen danes v Bratislavi, izpostavlja Bruselj.

Glavne težave pa ostajajo nespremenjene, pri čemer v Evropski komisiji poudarjajo predvsem birokracijo. "Zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja mora biti hitrejše. To gre z roko v roki s povečanjem učinkovitosti javne uprave," navaja poročilo.

Evropska komisija se tako med drugim zavzema za celovito implementacijo testa za mala in srednja podjetja. Prav tako znova priporoča znižanje visokih stroškov delovne sile, pa tudi potrebo po naslavljanju pomanjkanja kvalificirane delovne sile. "Okrepiti je treba podjetniško izobraževanje," poudarjajo.

Dostop do financiranja za zdrava podjetja se je medtem izboljšal, vendar pa komisija priporoča nadaljnje izboljšanje dostopa do alternativnih virov financiranja, kar bi bilo še posebej uporabno za inovativna mikro, mala in srednja podjetja, ki dosegajo visoko rast.

Stanje v Sloveniji je daleč od dobrega - slovenska mala in srednja podjetja še niso okrevala po krizi. Lani sta bili dodana vrednost in zaposlenost štiri oziroma pet odstotkov pod vrednostjo iz leta 2008.

Gledano podrobneje poročilo Slovenijo ocenjuje glede na dosežek pri 10 načelih evropskega akta za mala in srednja podjetja: načela najprej pomisli na male, podjetništva, druge priložnosti, odzivne administracije, državne pomoči in javnih naročil, dostopa do financiranja, enotnega trga, spretnosti in inovacij, okolja ter internacionalizacije.

Slovenija je pri večini načel v evropskem povprečju, na nekaterih področjih pa negativno izstopa. Pri podjetništvu je tako naša država med petimi najslabšimi v EU, večina indikatorjev jo umešča najmanj med zadnjo deseterico, ocene pa so še nižje kot v lanskem poročilu.

Kot največje izzive na tem področju komisija izpostavlja nesistematičen pristop k vključevanju podjetništva v izobraževalne programe ter slabo sodelovanje med podjetniki in višješolskimi izobraževalnimi ustanovami. Prav tako doslej še ni bilo narejenega nič v smeri lažjega prenašanja posla. Številna mala in srednja podjetja težko najdejo kvalificirano delovno silo, pri čemer pa komisija priznava, da se v Sloveniji pripravlja uvedba vajeništva.

Težavno ostaja tudi področje odzivne javne uprave. Slovenija je med šestimi najbolj problematičnimi članicami EU glede izpolnjevanja administrativnih zahtev, kot so dovoljenja, regulacija in poročanje. 77 odstotkov slovenskih mikro, malih in srednjih podjetij kompleksnost upravnih postopkov ocenjuje kot problematično, kar je 15 odstotnih točk nad povprečjem EU. Za številna podjetja so težavne tudi nenehne spremembe zakonodaje in politik.

Komisija Sloveniji priznava napredek na področju zagotavljanja dostopa do financiranja, kjer se je naša država dvignila iz podpovprečne v povprečno. Odstotek podjetij, ki niso dobila posojila ali pa so bili ponujeni pogoji nesprejemljivi, se je s skoraj 26 odstotkov v letu 2014 lani spustilo na manj kot šest odstotkov.

Izboljšala se je tako pripravljenost bank na posojanje kot tudi dostop do državne finančne podpore. "Vendar pa se morajo pogoji financiranja za kreditno sposobna podjetja še bolj izboljšati, še posebej z zagotavljanjem boljšega dostopa do alternativnega financiranja, ki je še posebej pomembno za hitro rastoča mala in srednja podjetja," navaja Bruselj.

V Sloveniji sicer mikro, mala in srednja podjetja zagotavljajo več kot 72 odstotkov vseh delovnih mest in ustvarjajo skoraj 63 odstotkov dodane vrednosti. V obeh primerih je to okoli pet odstotnih točk nad povprečjem EU.

Obeti so pozitivni; med letoma 2015 in 2017 naj bi mikro, mala in srednja podjetja v Sloveniji povečala dodano vrednost za šest odstotkov in zaposlenost za dva odstotka. To pomeni okoli 8000 novih delovnih mest, dodaja Bruselj.