Bruselj je dal Sloveniji še dve leti za odpravo presežnega primanjkljaja

Slovenija je tako danes od Bruslja dobila še nekaj časa, da dokaže, da je sposobna sama rešiti svoje probleme, kar zatrjuje nova vlada. A Evropska komisija bo izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov in uresničevanje svojih priporočil pozorno spremljala. Postopek zaradi neravnovesij lahko sproži kadar koli.

Evropska komisija je za Slovenijo pripravila devet priporočil za nadaljnje ukrepanje, v katerih jo opozarja, da mora očistiti bančne bilance, izvesti ustrezno privatizacijo, rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost ter še naprej reformirati pokojninski sistem in trg dela.

Novost je priporočilo, ki se nanaša na pravosodje. Slovenija naj "nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje", poziva komisija.

Najbolj pa Bruselj skrbijo banke. Ker dvomi o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov, poziva k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti. Opozarja pa tudi, da morajo bankirji odgovarjati za slabe odločitve, ki so privedle do perečega položaja v slovenskem bančnem sektorju.

Slovenija naj ukrepa "za najem neodvisnega zunanjega svetovalca v juniju 2013, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu. To naj konča v letu 2013 in zagotovi hitrejši napredek v primeru dveh bank (NLB in NKBM), ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja," piše v priporočilih komisije.

Komisija Slovenijo poziva, naj nadaljuje s pripravami za napovedano privatizacijo NKBM in do septembra letos pripravi "ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah".

Hkrati naj do marca prihodnje leto oblikuje celovito strategijo za zagotovitev boljšega upravljanja prestrukturiranih bank. Do konca letošnjega leta pa naj pregleda regulativni okvir za banke in okrepi nadzor sistema.

Na področju javnih financ je Slovenija zaradi neugodnih gospodarskih razmer dobila dve dodatni leti za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Nato pa mora nadaljevati s strukturnim uravnoteževanjem javnih financ, tako da bo leta 2017 strukturno izravnala javne finance, kot je vlada napovedala v programu stabilnosti.

To po navedbah komisije zahteva izvajanje ambicioznih strukturnih reform, ki bi povečale potencial za rast in zaposlovanje. Sloveniji v Bruslju med drugim svetujejo, da naj sprejme ukrepe za izboljšanje pobiranja davkov ter na strani odhodkov izvede ukrepe na podlagi "sistematičnega pregleda javnih izdatkov na vseh ravneh države".

Slovenija naj do konca tega leta med drugim še zaključi postopek vnašanja fiskalnega pravila v zakonodajo in okrepi vlogo neodvisnih teles, ki nadzorujejo fiskalno politiko. V izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu se predvideva opredelitev fiskalnega sveta.

Pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti javnih financ je ključno upravljanje s pokojninskim sistemom. Po letu 2020 - do takrat naj bi delovala sprejeta pokojninska reforma - v Bruslju pozivajo k nadaljnji prilagoditvi vseh ustreznih vidikov pokojninskega sistema, vključno z navezavo upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe. Hkrati pa naj država ohranja zadostno raven pokojnin.

Na področju trga dela naj Slovenija po navedbah Bruslja zagotovi, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, "podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest". Skrbno naj spremlja tudi učinke nedavno sprejete reforme trga dela in po potrebi opredeli dodatne ukrepe, vključno z ureditvijo študentskega dela.

Na področju upravljanja z državnimi naložbami komisija Slovenijo poziva, naj v okviru strategije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, ki naj bi bila oblikovana do septembra letos, opredeli strateške in nestrateške naložbe z namenom odprodaje nestrateških naložb.

Ob tem naj država zagotovi, da bo Slovenski državni holding pravočasno popolnoma operativen ter pri tem nanj prenese "lastništvo in upravljanje" kapitalskih deležev. Spomnimo, da želi vladna koalicija z zakonskimi spremembami zagotoviti, da se lastništva naložb ne bo prenašalo na holding.

V Bruslju pozivajo, naj se pri prenosu naložb po možnosti izključi tiste, ki so na seznamu za takojšnjo privatizacijo. Upravljanje s holdingom bi moralo biti od vsega začetka profesionalno, vanj pa naj se po možnosti vključi tudi mednarodne strokovnjake.

Pri pomoči gospodarstvi Slovenijo v komisiji pozivajo, naj s pomočjo tržno usmerjenih rešitev zagotovi odpravo vseh obstoječih ovir za vzdržno prestrukturiranje prezadolženih podjetij, ki so sposobna uspešnega poslovanja.

Do septembra letos naj sprejme pravni okvir za zunajsodno prestrukturiranje podjetij, ki ga pripravlja vlada. Bruselj Slovenijo poziva tudi k pospešitvi insolvenčnih postopkov.