Ekonomist Bernard Brščič je ocenil, da sta predlagana proračuna za leti 2014 in 2015 na prvi pogled sicer obetavna dokumenta, uvid v proračunske dokumente pa pokaže da slika ni tako prijetna. Kot je dodal, naj bi vlada z dokumentoma prepričala na eni strani Evropsko komisijo, na drugi strani Evropsko centralno banko (ECB) in nenazadnje tudi mednarodne finančne trge, da Slovenija izvaja javno-finančno konsolidacijo, da je na pravi poti odprave presežnih proračunskih primanjkljajev. "Žal temu ni tako," je prepričan.
Brščič je tudi povedal, da tuji finančni trgi že dolgo časa Sloveniji prižigajo rdečo luč, "ampak naši politični kasti da dejstva niso dovolj". Po njegovem je tudi neizbežno, da bo prišlo do prošnje za pomoč. "Ni nujno, da bo prišla trojka, sam menim, da bo prišla dvojka. Dvojica Evropske komisije in ECB, ne pa tudi Mednarodnega denarnega sklada," je pojasnil. Dodal je, da bo zelo verjetno prišlo do nekega paketa, ki bo po ostrini zahtev nekje men ciprskim in španskim.
Rok Prešern iz Inštituta Dr. Janeza Evangelista Kreka in predsednica društva za promocijo svobode Svetilnik Tanja Štumberger Porčnik sta dejala, da sta za slabo finančno stanje v Sloveniji kriva prevelika javna poraba in previsoki davki. Prešeren je prepričan, da mora država javno porabo nujno zmanjšati in stopiti na pot reform.
Štumberger Porčnikova pa je opozorila še, da se je Slovenija v letošnjem poročilu na področju ekonomske svobode uvrstila na 97 mesto med 152 državami. Poleg že omenjenih razlogov, vzrok za takšno stanje pripisuje zelo togemu trgu dela.