Brežiški župan Ivan Molan je po triurni seji povedal, da so njihove poglavitne zahteve, da beguncev v Dobovi z vlakov ne vozijo več v zbirne centre in da jih popišejo že na vlakih.
Hkrati je treba preprečiti prehod beguncev čez zeleno mejo in za njihov vstop v državo na območju Občine Brežice vzpostaviti eno ali dve vstopni točki. Zahtevajo tudi, da dobovskega sprejemnega centra ne širijo in da država čim prej začne upravičencem vračati stroške za delo z migranti, je še povedal Molan.
Sejo je začel predsednik sveta Krajevne skupnosti Dobova Mihael Boranič, ki je opozoril, da so v preteklih dneh v Dobovo, v kateri živi približno 3000 ljudi, prišli deset tisoči beguncev, kar je okrnilo tamkajšnje življenje in ohromilo območno gospodarstvo ter turizem. Predlagal je tudi, da naj EU začne problem migrantov reševati v Grčiji.
Nadaljeval je gost seje, direktor direktorata za policijo Lado Bradač, ki je ocenil, da so se stvari zaradi hrvaškega nesodelovanja najprej zapletle, pozneje pa jim je v dogovoru s hrvaško stranjo migrantski tok uspelo spraviti pod nadzor in umiriti.
Ministrstvo za notranje zadeve želi tudi z vsemi svojimi ukrepi lokalnemu prebivalstvu zagotoviti čim bolj nemoteno življenje, je nadaljeval in dodal, da jim je sicer večino občinskih zahtev že uspelo uresničiti. Begunski val so prepolovili, v primeru njegove vnovične okrepitve pa bo vlada predstavila ustrezne ukrepe, je še dejal.
Na sejo so povabili tudi generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta, ki je dejal, da bi radi v sprejemnem centru v Dobovi uredili še bolj primerne sanitarne pogoje za sprejem prebežnikov. Enega izmed šotorov nameravajo podaljšati, čez približno 14 dni bodo pripravili čistilno akcijo na širšem brežiškem območju, pripravljajo pa se tudi na oceno škode na kmetijskih površinah, na njihov sanacijo in na poravnavo stroškov podobno kot v primeru naravnih nesreč.
V okviru razprave je nato najprej svetnik Andrej Vizjak (SDS) v imenu svetniške skupine državo okaral zaradi po njegovem slabo načrtovanega reševanja migrantske krize. Kot je menil, država na tako obsežen prihod prebežnikov ni bila pripravljena, današnje urejeno stanje pa je dokaz, da bi se lahko s Hrvaško dogovorila že prej.
Delovanje države je označil za improvizacijo in hkrati terjal odgovor na to, kako je pripravljena za morebitni tretji begunski val. Kot svetnik pa je Vizjak predlagal še dva sklepa. Da v občini na popis in prevoz sočasno ne bo čakalo več kot 3000 migrantov. Da se za njihov prevoz v notranjost države uporabi večje vlakovne kompozicije in da migrante po Dobovi prenehajo prevažati z avtobusi.
Na njegove besede seje odzval direktor direktorata za policijo Bradač, ki je dejal, da ima Slovenija pač omejene zmogljivosti in da od notranjega ministrstva ne morejo pričakovati, da bo zadeve urejalo izven države. Glede vlakovnih kompozicij pa je pojasnil, da so te prilagojene avstrijskim zahtevam.
Med razpravo so še brežiški svetniki državo in EU večkrat opozorili, da bi morali begunski val zajeziti v Turčiji in Grčiji. Med drugim so še predlagali, da se oceni škoda v območnemu turizmu in gospodarstvu in da se uredi vse, da morebitni tretji begunski val države ne bi vnovič presenetil.