Bratuškova svetuje medijem: »Ne špekulirajte. To škodi državi«

"Dejstvo je, da s sanacijo bančnega sistema zamujamo, a v zadnjih sedmih mesecih smo naredili ogromne korake, tako da pravzaprav čakamo samo še rezultate stresnih testov, ki se v tem trenutku izvajajo v naših osmih bankah. Prepričana sem, da bodo koraki, ki bodo sledili, v naše banke vrnili popolno zaupanje," je izpostavila premierka.

"Tukaj bi rada poudarila, da so vse številke, o katerih zdaj mediji špekulirajo ali pa špekulirate, res popolne špekulacije. Niso še znane številke oziroma obseg potrebnih sredstev, ki jih bo država morala zagotoviti. In na nek način bi prosila ali apelirala na medije, da s temi špekulacijami nehamo, ker to škodi državi," je pozvala.

O razmerah v slovenskem bančnem sistemu se je premierka v četrtek zvečer od robu vrha pogovarjala s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem, a o vsebini sestanka ni želel govoriti nobeden od njiju. "Imela sva zelo konstruktiven pogovor. Dogovorila pa sva se, da ga ne bova javno komentirala. To morate razumeti," je pojasnila Bratuškova.

Predsednica vlade je sicer zadovoljna z izkupičkom bruseljskih pogovorov o pregledih slovenskih bank in z zagotovili, da bodo pri evropskem pregledu upoštevali izide pregledov dveh slovenskih bank, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki sedaj potekajo na nacionalni ravni.

Na vprašanja o podrobnostih glede evropskega pregleda NLB in NKBM pa je po njenih besedah na tej točki nemogoče odgovoriti, saj metodologija evropskega pregleda še ni znana. "A koraki, ki so bili storjeni do zdaj, bodo v postopkih, ki bodo sledili, upoštevani. S tem sem popolnoma zadovoljna," je poudarila.

ECB pripravlja evropski pregled 130 sistemskih bank v območju evra, v katerega so vključene tudi tri slovenske banke, NLB, NKBM in SID banka. V preglede slovenskih bank, ki že potekajo, pa so vključene NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka.

V povezavi s tretjo največjo slovensko banko, SID banko, ki je vključena v evropski pregled, ne pa tudi v že potekajoč pregled osmih slovenskih bank, Bratuškova ne pričakuje nikakršnih težav. "Prepričana sem, da tukaj ne bo nobenih zapletov ali kakršnih koli negativnih rezultatov," je ocenila.

Temeljiti pregled slovenskih bank je sicer pogoj za zeleno luč Bruslja za zagon slabe banke, ki je ključen element v sanaciji slovenskega bančnega sistema. Premierka je danes izrazila prepričanje, da so "zelo natančno razčistili, kaj morajo narediti država in banke", tako da dodatnih pogojev za zagon slabe banke po koncu pregleda osmih slovenskih bank ne pričakuje.

Prav tako ne pričakuje posebnih zapletov pri uveljavljanju novele zakona o bančništvu, s katero bo Slovenija v svojo zakonodajo prevedla nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih morajo pred vsako državno pomočjo k reševanju banke najprej prispevati lastniki in podrejeni upniki. Zakon je že na dnevnem redu seje državnega zbora.

Bratuškova se je pred zasedanjem voditeljev članic unije udeležila vrha evropskih liberalcev, čeprav se Pozitivna Slovenija še ni odločila, ali se bo pridružila evropskim liberalcem ali socialistom. "Moja ocena je, da Pozitivna Slovenija paše nekam točno na sredino, med liberalce in socialiste, a odločitev bomo sprejeli skupaj. Verjamem, da kmalu," je dejala.

Udeležbo na vrhu evropskih liberalcev je sicer premierka izkoristila za pogovor z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, a o podrobnostih tega pogovora danes ni želela govoriti, temveč je le ponovila, da bo bruseljska ocena predloga slovenskega proračuna za prihodnji dve leti znana sredi novembra.

"Je pa več signalov, ki govorijo - pa to ni bil včeraj Olli Rehn, da me ne boste tako povzemali - da gredo naše stvari v pravo smer. Seveda bi si na določenih področjih komisija želela več in hitrejši napredek, ampak vsakomur povem, da se v sedmih mesecih ne da popraviti stvari za več let nazaj," je povedala Bratuškova.

Ob tem je ocenila, da je bila največja napaka naše države v preteklosti ta, da smo veliko obljubljali in na koncu malo naredili. "Mi pa smo vlada, ki dela ravno obratno. Ne obljubimo veliko, ampak tisto, kar obljubimo, potem tudi izpolnimo. Mislim, da smo si s tem pridobili v evropskih institucijah veliko kredibilnost," meni premierka.

Na vprašanje, ali Rehna skrbijo zapleti glede davka na nepremičnine in politična krhkost, pa je odgovorila, da komisar davka ni omenil. "Lahko pa še enkrat povem, da sem prepričana, da bo celotna koalicija, ne brez DeSUS, ampak celotna koalicija, ta zakon in tudi proračun za naslednji dve leti sprejela," je sklenila.