Najprej so tu atentati, ki jih izvajajo skrajne islamistične skupine. Ti so dodobra pretresli podzavest evropskega človeka in za dolgo časa uničili njegov občutek varnosti. Samomorilski ali kar samo morilski napadi so postali del vsakdana. Njihova pogostnost je takšna, da smo se morali naučiti z njimi živeti. S tem pa smo se naučili živeti v atmosferi strahu, kar je natančno to, kar izvajalci terorja predvidevajo.
Krščanstvo v Evropi izginja. Islam je toliko bolj agresiven, ker čuti, da je prišel v območje, kjer ni nikakršnega odpora. Nasprotno: uradne strukture Evropske unije islam pozdravljajo: evropska sekretarka Morgherinijeva se ob obisku islamskih dežel vselej poniža tako, da si nadene naglavno ruto. Kdor koli nastopa zoper nasilno izganjanje kulture in tradicije krščanstva iz Evrope, je ožigosan za desničarja ali celo za fašista. Četudi je islam v tem trenutku najbolj agresivna religija na planetu, je evropske politike ena sama ponižnost do njega.
Kristjani in ljudje, ki krščanstvo živijo iz evropskih korenin , smo ostali sami. Pred nami je veliki petek: kot ustanovitelj krščanstva Jezus Kristus smo se na Golgoti, v katero se naš kontinent spreminja, znašli sami.
Kristusov sedanji namestnik, najsi to je ali ni, je človek, ki prvi odpira vrata islamu v Evropo. Frančišek najde posluh za vse možne sekte, verstva, brezbožnike in preklinjevalce božjih zapovedi, ne pa za kristjane kot take. Kristus je po Judih učil, da smo kristjani izvoljeno ljudstvo, krščanstvo pa religija odrešitve, edina med vsemi ostalimi. Islam je s krščanskega stališča enak poganstvu: predstavlja človeštvo pred spoznanjem razodetja. Teh resnic na veliko noč 2017 v Vatikanu še kako primanjkuje.
Drugi občutek nemoči in strahu je globlji. V Evropi se je pripravljal dolgo stoletij. Gre za filozofsko prakso, ki je človeka odtujila od Boga, pri tem pa računala na njegovo svobodo. Človeku osvobojenemu od Boga je ponujala zemeljsko kraljestvo. Z jezikom biblije to povemo tako: hudi duh je vnovič stopil do človeka in mu dejal: »Če zavržeš Boga, boš tak kot On. Svoboden boš do konca in vse ti bo mogoče. Vse boš imel, kar koli boš hotel«. V tem si marksizem in sodobno potrošništvo podajata roke. Janez Pavel II je bil edini, ki je ob padcu berlinskega zidu opozarjal pred nevarnostjo zdrsa v potrošništvo. Ko levičarski evropejci sprejemajo islamski teror, ga sprejemajo zato, ker so polni pojma svobode. Bog zanje več ne obstaja: so namreč pomembnejši od njega. Ne veže jih nikakršna do česarkoli, razen do samih sebe in do svojega položaja.
Vendar: človekova svoboda je najprej svoboda za presežno: če hoče biti človek res svoboden, potem ne sme biti oviran: oviran v svojem fizičnem, predvsem pa duhovnem stremljenju. Vsako verovanje osvobaja, kajti človeku daje Boga, ki je neodtujljiv del njegove svobode. Daje mu prostor uresničevanja te svobode: zavezo. Ko Bog s človekom sklepa zavezo, počne to zato, da bi človeku omogočil uresničitev njegove svobode.
Ta formulacija tudi ni daleč od tega, da bi določila bistvo evropske civilizacije. To bi lahko imenovali diahrona, raznočasna svoboda evropskega človeka, kajti utemeljena je na zavesti zaveze: evropska identiteta je spomin in horizont zavesti: evropski človek je v vsakem od trenutkov ponavzočal prvotni moment zaveze: šele v tem ponavzočanju se je kot tak tudi vzpostavljal: zato v tem poteka tudi celota filozofije, znanosti (te sploh) in umetnosti. Izvorne evropske umetnosti ni brez razmerja med točko izhodišča in točko nastanka: sinhrona, istočasna umetnost ne obstaja, kot ne obstaja sinhroni, istočasni evropski človek.
Zamislite si Brižinske spomenike, Cankarjeve Hlapce, Prešernov Sonetni venec, Meštrovićev kip Grgurja Ninskega brez kakršnih koli referenc na tradicijo, preteklost, vero, kulturo, zgodovino. In nasprotno: zamislite si sedaj največje nasprotnike krščanstva, npr., Josipa Broza ali Martina Schultza diahrono, v razmerju do evropske tradicije in krščanstva! V spomin si poskušajte priklicati Josipa Broza, ko se ukvarja s tem, kaj je Meštroviću pobudilo plastiko Grgur Ninski. Tito in Bog? Absurd! Zamislite si večino v evropskem parlamentu, ki razmišlja v kategorijah utemeljiteljev Evrope, Descartesa, Pascala, Goetheja, Hugoja in drugih. Absurd!
Velika noč 2017 kliče h koreninam Evrope in krščanstva. Upanje, ki ga kristjani imamo postaja podobno gorčičnemu zrnu. A to je enkrat v zgodovini že prekvasilo svet. Islam je v primerjavi s tem opomba pod črto. Kot vsi v Evropi, ki se tako ali drugače postavljajo na njegovo stran.
