Predvsem pa spremembe, kot jih nekateri bolj ali maj dobronamerno pričakujejo in bi zmanjšale dvome, nezaupanje in neenotnost v Cerkvi, ne bodo nagle. Decembra umeščeni ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ne glede na želje, (medijske) sugestije in pritiske, koga vse naj odslovi iz svoje bližine, ostaja zadržan. Z odločno podporo zbiranju podpisov za razpis referenduma za zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je pokazal, da je pripravljen iti proti toku in odgovoriti na izziv vladajoče politike. Kaj drugega od nobenega škofa tudi ni bilo pričakovati. Pa vendar, spomnimo se številnih poudarjeno prijaznih zapisov, naj se novi pastir ljubljanske nadškofije omeji le na evangelij, opusti politiziranje, postane povsem nekaj drugega kot njegova predhodnika kardinal Franc Rode in Anton Stres. Svojemu pomožnemu škofu Francu Šuštarju je ob posvetitvi prejšnjo nedeljo namenil pomenljive besede: »Tvoja dejanja naj bodo pogumna in zvesta, čeprav bodo morda kdaj v okolici zbujala začudenje, celo nasprotovanje.«
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.