Janković se je na veliko vrnil v državno politiko in s tem porušil osnovni pogoj prvakov SD Igorja Lukšiča in DL Gregorja Viranta za sodelovanje v vladni koaliciji. Ker se mu nihče ne zoperstavi, Janković lahko dela, kar hoče. Ostaja na javni funkciji župana Ljubljane in se hkrati na veliko vmešava v državno politiko, vsi pa se obnašajo, kot da bi bili njegove sluge – od premierke Bratuškove, Lukšiča, Viranta do dominantnih medijev in vstajnikov, ki spet rovarijo.

Najbolj sporna je drža Lukšiča in Viranta. Sicer ne bi križem rok gledala, kako se Janković norčuje iz njune temeljne zahteve po njegovem umiku iz državne politike. Toda Lukšič in Virant nista mignila niti s prstom pri kadriranju Jankovićevega zaupnika Lozeja v Sod, podpori izvolitvi Gašparja Gašparja Mišiča v vodstvo Luke Koper in obiska azerbajdžanskega predsednika prejšnji teden, s katerim je Janković posegel celo na državno področje zunanje politike. Kaj bi še moral narediti Janković, da se bi Lukšič in Virant končno zganila? Bi moral začeti celo osebno voditi seje vlade, da bi zagrozila s takojšnjim izstopom iz koalicije? Lukšiču njegovi strici iz SD tako ali tako ne bi dovolili izstopa iz koalicije, zato zgolj bevska v tri dni in nikoli zares ne ugrizne. Tudi Virant je kot že tolikokrat spet pokazal na dvojna merila pri svoji politiki »čistih rok«, saj ni niti trznil ob Jankovićevem čedalje večjem prevzemanju državne politike. Da o Erjavcu niti ne govorimo, saj ta marsikaj govori in zahteva, potem svoje besede prvi požre. Zato ga Janković zdaj izriva celo na njegovem lastnem področju in se vmešava v zunanjo politiko države.

Dominantni mediji še naprej igrajo svojo umazano igro. Ker se je zaradi afere Vinko Dolenc »sfižila« njihova poletna manipulacija z zdravstvom in pri tem spinu vztraja zgolj še Dušan Semolič, so – kot da bi pritisnil na stikalo – spet od mrtvih poklicali vstajnike, še zlasti svojega ljubljenčka Uroša Lubeja. Kot eden od glavnih kolovodij vstajnikov je Lubej znova potrdil, da še naprej zagovarja nedemokratične metode, ko zahteva odstop kar vseh zakonito in legitimno izvoljenih predstavnikov ljudstva, tudi tistih, ki jim ne moremo prav nič očitati. No, in temu dominantni mediji pravijo »sporočilo« in »alternativa«. Res vas imajo za bedake!

 
Vstajniki vseskozi zagovarjajo dvojna merila: ko gre za res spornega Jankovića in njegovo županovanje v Ljubljani, še vedno nočejo nič vedeti o poročilu KPK. Kanglerja so zaradi poročila KPK zrušili z javne funkcije župana Maribora, prav tako so zahtevali odstop Janše z javne funkcije premierja, demonstracijam pred ljubljanskim Magistratom pa so se izognili in se jim še vedno izogibajo v velikem loku. Še več, »vstajniški« župan Fištravec se je v začetku julija Jankoviću celo udinjal, ko ga je sprejel z objemom v Mariboru. Tako kot drugi vstajniki se tudi Lubej ni nikoli resno lotil župana Jankovića na oblasti, medtem ko je večkrat ponovil, da bo naredil vse, da Janša nikoli več ne pride na oblast.

Svoje nedemokratične težnje je Lubej znova pokazal z aktualno zahtevo: »Zahtevamo odstop tudi te kolaborantske vlade, ki nikoli ni bila vlada vstajniškega gibanja.« A zdaj bodo o vladi odločali vstajniki, ne ljudstvo na volitvah? S kom naj bi kolaborirala vlada Bratuškove? Kdo je ta Lubej, da bo on določal, kdo je ustrezen in kdo ne? Kdor ne kolaborira z Lubejem, je očitno za odstrel, četudi je na oblast prišel po zakoniti in legitimni poti in trenutno ni v nobenem postopku ali v navzkrižju z zakonom. Ampak Lubeja to ne zanima, saj se mora zlepa ali zgrda znebiti vse politične konkurence. Zato na vsak način zahteva predčasne volitve in se očitno že vidi na premierskem stolčku (hahaha!). Lubeju ni všeč Bratuškova, češ da je šibka, Janša pa mu ni bil všeč, ker da je bil preveč močan in avtoritaren. Res smo nizko padli, da nam bo neki Lubej določal, kdo bodo predsednik vlade, ministri in kako naj se kadruje.

Lubeja pravi problemi tako ali tako nikoli niso zanimali, saj zagovarja nedotakljivost svoje plače v javnem sektorju in ohranjanje lastnine v državnih podjetjih, ki so leglo političnega kadriranja in korupcije. Če bi bilo vstajnikom res mar za socialno stisko ljudi, potem bi se morali zgledovali po nedavnih protestih v Braziliji proti organizaciji velikih športnih dogodkov in infrastrukturnim športnim projektom ter demonstrirali pred Jankovićevimi Stožicami, po mnenju gradbenega sindikata spomeniku poteptanih temeljnih človekovih pravic gradbenih delavcev, in seveda proti Eurobasketu, največjim igram brez kruha v sodobni Sloveniji. Vendar Lubej v nasprotju z brazilskimi protestniki ne demonstrira pred Stožicami niti pred Magistratom, saj ni prijatelj ljudstva, ampak zlorablja socialno in ekonomsko stisko ljudi, da bi prišel čim prej na oblast.

Jankovićeva največja politična moč izhaja iz ohranitve javne funkcije župana Ljubljane. Ker vstajniki z Lubejem na čelu ne zahtevajo Jankovićevega odstopa kot župana Ljubljane zaradi poročila KPK, de facto delajo zanj in mu omogočajo, da igra vlogo premierja, ko je prejšnji teden celo namesto premierke Bratuškove z ministroma iz njegove PS letel na mednarodni obisk v Azerbajdžan in se pogovarjal kar s predsednikom te države. Če Janković ne bi imel te javne funkcije, bi lahko zgolj sedel doma in gledal skozi okno. Namesto tega si Janković vsak dan pridobiva moč, za kar so med drugim krivi prav vstajniki z Lubejem na čelu.