Pahor je še povedal, da z razpisom ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval. A kot pravi, je do dokončne odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev še nekaj povsem objektivnih neznank, zato datuma natančneje še ni mogoče napovedovati.
Predsednik republike je poudaril, da bo volitve razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom, avgustu pa se je po besedah Pahorja koristno izogniti.
Celoten postopek mora biti po njegovem čim bolj razumljen in mora zbujati zaupanje, hkrati pa mora upravičiti pričakovanja, da bo nastala situacija po odstopu vlade čim manj prizadela interese države in državljanov.
Pravniki so se glede predlaganja kandidata za mandatarja strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata, je dejal Pahor. Če pa bi svojo odločitev, da v roku 30 dni za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, ta rok lahko tudi skrajša.
V pogovorih z vodji poslanskih skupin, ki jih bo verjetno imel v začetku prihodnjega tedna, kandidata za predsednika vlade ne bo predlagal. V kolikor bi ena ali več poslanskih skupin tak predlog podala in bi obstajala utemeljena ocena, da ima potrebno podporo za izvolitev, ga je po mnenju pravnih pravnih strokovnjakov dolžan predlagati v izvolitev DZ.
Če pa kandidata za mandatarja ne predlaga in skrajša rok, ki mu ga omogoča ustava, s tem ne bo posegel v pravico poslanskih skupin in skupine desetih poslancev, da predlagajo svojega kandidata, če se bodo tako odločili, je razložil Pahor. To namreč lahko storijo v 14 dneh.
O svoji odločitvi je dolžan obvestiti DZ, ki se s tem seznani na seji. Sprejeto je bilo tudi stališče ali priporočilo, naj svojo odločitev na seji tudi ustno, ne zgolj pisno utemelji, je pojasnil predsednik. Današnji sogovorniki so se po njegovih besedah tudi strinjali, da mora akt o razpustitvi parlamenta in razpisu volitev sprejeti takoj, ko ga državni zbor seznani z dejstvom, da predsednik vlade ni bil izvoljen.
S predsednikom državnega zbora in vodji poslanskih skupin pa bo postopek vodil tako, da bodo njegovo odločitev v veliki večini sprejeli kot ustavnopravno korektno odločitev in brez nehvaležnih političnih prerekanj. Odločitev namreč namerava sprejeti politično nepristransko.
Dodal je, da je danes v izjavi povedal več, kot je pričakoval pred sestankom. Ne le, da je bilo jasnih odgovorov na njegova vprašanja več, kot je pričakoval, pač pa je bil tudi konsenz glede teh odgovorom med pravniki bistveno večji in prepričljivejši, kot je bilo moč napovedati, je še povedal predsednik.
Zaradi vsega tega Pahor utemeljeno sklepa, da je to zahtevno politično obdobje možno premostiti tako, da bodo vsi natančno vedeli, kakšne so njihove odgovornosti in se bodo v skladu z njimi primerno obnašali. Vse to pa treba storiti s ciljem, da bodo državljani prepričani, da so se sprejele pravilne odločitve, s tem pa bodo okrepili zaupanje v institucije.
Pravnikom se je še zahvalil za njihove nasvete. Ob tem je omenil, da so se sogovorniki strinjali, da se bodo še sestali, če bo treba kakšno vprašanje še razčistiti.