Bazovica spet razburja Slovence na obeh straneh meje

Pahor in Mattarella sta v torek potrdila program srečanja skupne obeležitve 100. obletnice požiga Narodnega doma in njegove vrnitve slovenski narodni skupnosti. Pred osrednjim dogodkom vrnitve Narodnega doma bosta predsednika položila venca k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma, in k spominskim obeležjem na bazoviški fojbi.

Ti dve simbolni mesti imata velik pomen, še zlasti za obe narodni skupnosti, živeči na tem območju. Ob spominu na bolečo preteklost želita predsednika s tem dejanjem v evropskem duhu sprave in ob medsebojnem spoštovanju odpreti novo poglavje skupne prihodnosti, so navedli v uradu predsednika.

V Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ), eni od krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, menijo, da se je spravno dejanje ob skupnem poklonu različnim zgodovinskim spominom izoblikovalo na nivoju meddržavnih slovensko-italijanskih dogovarjanj. Zato se strinjajo z odločitvijo obeh držav, da poklon na spomenikih 13. julija opravita predsednika sama, pred slovesnostjo v Trstu.

Ob tem so sicer poudarili, da bi se sprava "morala v našem prostoru začeti na usklajeni, resni in z zgodovinskimi dokumenti podprti osnovi, kot je skupno poročilo, ki ga je izdelala mešana komisija zgodovinarjev pred 20 leti".

"Bazovica se lahko dolgoročno uveljavi kot simbol delitve in neupoštevanja soseda ali kot simbol spoštljivega odnosa do spomina soseda in krajev, ki jih sosed doživlja kot simbolno pomembne. Le če bi obveljala druga opcija, bi lahko skupni poklon obema obeležjema imel pozitivno valenco," menijo v SKGZ, katere izvršni odbor je stališče sprejel pretekli četrtek.

Predsednik druge krovne organizacije Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO), Walter Bandelj je na Twitterju objavil zapis, da se 90 let nihče ni zavzel za rehabilitacijo bazoviških junakov, zato je obisk italijanskega predsednika Matarelle edina prava pot. Zahvalil se je predsedniku republike Pahorju. "Ostalo je čivkanje v prazno," je dodal.

A nekateri odločitve o polaganju vencev na Bazovici ne podpirajo. Nestrinjanje z odločitvijo je včeraj denimo predsedniku republike izrazil predstavnik tržaškega društva Edinost Samo Pahor.

Odzval se je tudi premier Janez Janša, ki je poobjavil tvit uporabnika Libertarec, ki se sprašuje, "zakaj bi koga pri zdravi pameti motila spravna poteza, ki bo poboljšala odnose z našo sosedo".

"Žalostno. Moti zgolj tiste, ki so ob krikih Smrt fašizmu nedolžne ljudi iz Trsta in okolice metali v fojbe ter prvorazredne, ki imajo na podlagi tega zločina še vedno privilegije in moč, da preko RTV Slovenija opravičujejo zločin proti človeštvu z drugim zločinom," je pripisal Janša.

Da bo ta korak razvrednotil vračanje Narodnega doma v Trstu, je sicer že v torek na Twitterju menila predsednica SD Tanja Fajon. Kot je zapisala, ta poteza odpira veliko bolečino ljudi na Primorskem in v zamejstvu zaradi dogodkov iz preteklosti.