Pahor: Skupaj ugotovljene zgodovinske resnice so v Italiji še vedno neupoštevane

Predsednik Pahor je danes spomnil, da je že lani po slovesnosti v Bazovici opozoril italijanskega kolega Sergia Mattarello na "nesprejemljive izjave visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje", so sporočili iz predsednikovega urada.

Opozoril je, da sporne zgodovinske ocene in politična stališča med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost. Mattarello je opozoril, da se je treba "še posebej potruditi za zadržanost od sleherne izjave ali ravnanja, ki ne prispevajo k poglabljanju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja".

Ob tem je spomnil na končno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija. "Ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije so v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane," je poudaril.

Že lani je italijanskega predsednika pozval, naj stori vse, da bi se odnos do tega poročila spremenil in ugotovitve upoštevale. Idealno priložnost za to pa zdaj vidi na slovesnosti ob 100. obletnici požiga narodnega doma, ki jo nameravata 13. julija skupaj obeležiti z Mattarello. Ta slovesnost bi lahko bila "najboljša simbolna in stvarna priložnost za pogled v preteklost in skupno usmerjenost v prihodnost".

Pahor je sicer v današnjem sporočilu za javnost spomnil še, da mu je Mattarella lani odpisal in se strinjal, da so bile lani v Bazovici izrečene nekatere neprimerne izjave, ki so lahko ustvarile vtis o ozemeljskih zahtevah. To pa je po besedah italijanskega predsednika v nasprotju z zgodovino.

Italijanski predsednik je s Pahorjem tudi delil zaskrbljenost zaradi zaostritve tonov, manjšega upoštevanja drugačnih mnenj in verbalnih izpadov v Evropi. Poudaril je, da je bil dan spomina v Italiji vzpostavljen predvsem z namenom spomina na veliko tragedijo, ki je prizadela posameznike, družine in skupnosti v obdobju od konca druge svetovne vojne do hladne vojne.

Nikoli pa po besedah Mattarelle ta praznik "ni bil zamišljen kot dogodek 'proti' nečemu, ampak dogodek, s katerim naj bi med drugim s prijateljskimi državami Slovenijo in Hrvaško poudarili skupno zavračanje vseh totalitarnih ideologij, skupno potrebo po doslednem spoštovanju pravic posameznikov ter skupno zavračanje nacionalističnih ekstremizmov", so še povzeli v Pahorjevem uradu.