Pahor in Kocbek sta bila prijatelja in sodelavca, zaradi pokončne moralne drže, ki sta jo med drugim pokazala v »aferi Zaliv«, sta plačala tudi visoko ceno – tako v javnem kot v zasebnem življenju. Pred odkritjem spomenika ob 15. uri, se bo dopoldne v prostorih SAZU odvijal simpozij Moč povezav.
Obeležje slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju postavljata Mladinska knjiga in Mestna občina Ljubljana v trenutku, ko se zdi, da moč pričevanj dvajsetega stoletja bledi in spoznanja izgubljajo sporočilo.
Boris Pahor je priča, da je obstajalo zlo fašizma in odpor proti njemu, je preživeli iz uničevalnih taborišč, ki so pobila milijone, dejavni borec za demokratična načela in delovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni, zagovornik pravice narodov do kulturne, politične in jezikovne samobitnosti.
In je pomemben ustvarjalec, ki je o tem pustil pisateljsko sled. Spomenik v ljubljanskem Tivoliju naj preko Pahorjeve osebnosti ohranja navzočnost teh pričevanj. Obenem pa ne le spominja na prijateljstvo dveh sorodnih duhov v prelomnem času slovenske zgodovine, ampak s pomembnima Slovencema iz Sv. Jurija in Trsta opominja, da je Ljubljana povezovalec vseh vitalnih delov nacionalnega življenja in kulture.
Dobra dva metra visok spomenik, ki bo postavljen v neposredni bližini spomenika Edvarda Kocbeka, je izdelal Mirsad Begić. »Kip mora biti nadnaravno velik, ker sicer v okolju ne bi prišel do izraza,« pojasnjuje umetnik svojo odločitev.
V dopoldanske času bo, kot rečeno, v dvorani SAZU simpozij Moč povezav, o reviji Zaliv in njenih vplivih. Takratno dogajanje in delovanje Kocbeka, Pahorja in kroga sodelavcev Zaliva bodo osvetlili Evgen Bavčar, Janez Bizjak, Vinko Ošlak, Tomaž Pavšič, Peter Kovačič Peršin in Tatjan Rojec. Predstavljen bo tudi hommage Viktorju Blažiču iz intervjuja v reviji Reporter: Vsi Delovi uredniki so bili proti opravičilu.
»Kje pa, še sanjalo se mi ni!« je za Primorske novice odgovoril Pahor na vprašanje, ali si je kdaj drznil pomisliti, da bo dočakal lastni spomenik v glavnem mestu Slovenije.
