Revija Reporter
Slovenija

Borci se ne morejo sprijazniti z razveljavitvijo sodbe generalu Rupniku: šli bi na ustavno sodišče in celo v Strasbourg

STA

1. feb. 2020 6:00

Deli na:

leon rupnik

Wikimedia

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pripravlja zahtevo za ustavno presojo lanske odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo povojno obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika. Proučujejo tudi možnosti pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, so sporočili.

Kot so navedli v zvezi, se je pri njih oglasilo "kar nekaj ljudi, ki so bili neposredne žrtve okrutnega domobranskega terorja, ki ga je diktiral Leon Rupnik v sodelovanju z okupatorji na slovenskih tleh". Za te osebe so pripravili pobude Varuhu človekovih pravic, od katerega pričakujejo ukrepanje in zaščito človekovega dostojanstva zaradi nerazumne razveljavitve sodbe Rupnika, so zapisali v četrtkovem sporočilu za javnost.

Predsednik zveze Marijan Križman je minuli teden varuha človekovih pravic Petra Svetino pozval, naj se "v skladu s pristojnostmi vključi v postopek in ne dopusti, da bi se v Sloveniji častila kolaboracija z okupatorjem". Kot je zapisal Križman, se člani zveze zaradi odločitve sodišča počutijo prizadete in pričakujejo ukrepanje.

Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

O zadevi je uradno izjavo na seji v četrtek zvečer sprejelo tudi predsedstvo SD. Kot so zapisali, je bil Rupnik "nesporni voditelj kolaboracije in slovenskega domobranstva do konca vojne" in je "v največji meri soustvarjal pogoje za narodni razdor, državljansko vojno in genocid".

Poudarili so pomen narodne sprave in odpuščanja, "da se kot narod zmoremo na napakah in delitvah preteklosti usmeriti v izzive prihodnosti". A so ob tem poudarili, da njihova privrženost spravi, vladavini prava in varovanju človekovih pravic kot tudi nujnost poprave povojnih krivic "nikakor ne zmanjšujejo pomena in odgovornosti domobranstva in s strani okupatorjev organiziranih policijskih in vojaških enot za boj proti pripadnikov slovenskega naroda".

"Nobena procesna napaka izpred tričetrt stoletja ne more izbrisati bremena in madeža te krivde," so še dodali.