Kar 36 vil je v naselju Vila Bokalce prvotno hotel zgraditi investitor, ki pa je načrte nazadnje oklestil in sezidal 32 hiš. Ne kakršnihkoli, gre za prestižne gradnje z razkošnimi površinami in z vsem sodobnim udobjem, vključno z bazeni. Družba Bokalce, ki je investitor projekta, se je hvalila z izjemnim zanimanjem potencialnih kupcev še pred začetkom prodaje. Kar 500 povpraševanj naj bi prejeli že v prvi fazi gradnje in do danes jih je prodana že večina – le nekaj parcel je po podatkih zemljiške knjige še v lasti investitorja.

Amerika na obrobju Ljubljane

Bokalce stanovalcem ponujajo ugodnosti, kakršnih nima nobena druga soseska v Ljubljani. Kupce je pritegnila lega na pobočju z razgledom na Barje in Krimsko hribovje, dobra prometna povezanost z bližino ljubljanske obvoznice (a hkrati ne preblizu, da bi bil hrup vozil moteč), ter ekskluzivnost lokacije. Bokalce so bile načrtovane kot naselje petičnežev, kamor nepovabljeni nimajo vstopa – ustavljajo jih ograja, premična vrata na vhodu v naselje in table z opozorili o videonadzoru. Nekaj, kar smo doslej videvali zgolj v tujih, v glavnem ameriških filmih, saj so v ZDA ograjene in varovane soseske nekaj zelo pogostega.

Robert Balen

Še en adut Bokalc so sosedje, ljudje, s katerimi se stanovalci lahko poistovetijo. Za slab milijon evrov (koliko so stale/stanejo najcenejše vile) lahko kupci uživajo v družbi ruskega oligarha in slovenskega veletrgovca. Elitno naselje s samimi bogatimi stanovalci, ki jih ne motijo potencialno zanikrni ali neotesani sosedje – če pa se je na Bokalce le vrinil kak tak, debele stene vil in košata živa meja ponujajo zavetje tudi pred morebitnimi zoprnimi sosedi.

Ruska enklava na Bokalcah

Kupci vil v naselju so večinoma Slovenci: poslovneži, odvetniki, zdravniki. In tudi nekaj Rusov. Na Bokalcah se je očitno ugnezdila ekipa iz Slovenske industrije jekla (SIJ) na čelu z Andrejem Zubickim, večinskim lastnikom Sija, poleg njega pa sta med lastniki vil še njegova mama Galina Zubickaja in Vjačeslav Korčagin, člana uprave Sija. Njihove vile se držijo skupaj, videti je tudi, da so si namesto dvojčkov, ki so bili sprva predvideni na njihovih parcelah, omislili samostojne vile.

Borut Živulović / Bobo

Večina lastnikov vil na Bokalcah širši javnosti resda ni zelo znana, med njimi najdemo ljudi iz tehnološkega sektorja, zdravstva, tudi šef enega od slovenskih veletrgovcev je med njimi. Nekaj vil je uradno v lasti podjetij, a ni težko ugotoviti, čigave so. Zlatarna Celje, ki je v lasti družine Albreht na čelu z Bojanom Albrehtom, je navedena kot lastnik ene vile. Še bolj podjeten je Slovenijales, ki ga obvladuje eden najbogatejših Slovencev Gregor Benčina – družba ima v lasti dve vili na Bokalcah, še eno pa ima družba Jelovica, za katero je prav tako Benčina. Vilo so med drugimi kupile tudi družba Tamak, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev Štefana Krajnca (solastnika družbe Cablex), pa KD Projekt (Damjan Küzmič), Falcon Produkcija (Rok Bukovec) in T. L. Sirk (Andrej Sirk).

Nekateri med kupci se svojih nepremičnin že poskušajo znebiti. Na portalu Nepremicnine.net so trenutno naprodaj tri nepremičnine: dražja se prodaja za tri milijone evrov, druga za 2,375 milijona, tretja pa za skromnih 960 tisočakov. Medtem ko se išče kupec, pa se vila za tri milijone tudi oddaja po mesečni najemnini 8000 evrov.

Nepremicnine.net

Hobotnica družb

Investitor projekta, družba Bokalce, d. o. o. je lani imela 2.043.943 evrov prihodkov in 160.935 evrov dobička. Podjetje je del minihobotnice družb v lasti Špele Vidrih Mlakar. Ta je 100-odstotna lastnica družbe Rožna, d. o. o., ki je 100-odstotna lastnica družbe Interface, d. o. o., ki je 100-odstotna lastnica družbe Bokalce, d. o. o. Rožna je tudi 100-odstotna lastnica družbe Givo Inženiring, d. o. o., ki je glavni izvajalec projekta. Špela Vidrih Mlakar je direktorica družb Bokalce in Givo Inženiringa, drugi direktor pa je Joško Vidrih. Oba sta člana Lions kluba Ljubljana Iliria, v katerem se družita z znanimi slovenskimi bogataši, kot so Janez Škrabec, Diana Dimnik in tudi kupec njunih vil Gregor Benčina.

Projekt luksuznega naselja sta pripravljala več kot desetletje. Vanj sta sprva nameravala vključiti tudi prenovo gradu Bokalce ter kompleks oskrbovanih stanovanj, a iz tega nazadnje ni bilo nič. In ravno prejšnji teden sta bila grad in okoliško zemljišče (skupaj 12 hektarjev) prodana na anonimni elektronski dražbi. To je že leta 2023 odredilo ljubljansko okrajno sodišče zaradi dolgov družbe GB projekt (za katero sta prav tako oba Vidrihova) do podjetja Globe.

Mediaspeed

Rezidence in vile

Vidrihova sta se nazadnje, kot je v Lju-bljani postalo že tradicija, ko gre za zasebne gradbene investicije, osredotočila na gradnjo nadstandardnih domov za trg. V Ljubljani ne manjka projektov zasebne gradnje stanovanj in hiš, večina pa računa na kupce z globokimi denarnicami ali s sposobnostjo velike zadolžitve. Investitorji, ki želijo iz svojih investicij iztisniti kar največ, nekoč enodružinske hiše spreminjajo v večstanovanjske »vila bloke« in tako prodajo čim več enot. To se dogaja tako v nekoč hišnih naseljih, kot sta Rožna dolina ali Trnovo, pa tudi »na vasi« na obrobju Ljubljane, kjer sredi hiš rastejo majhni bloki. Novi gradbeni projekti imajo skoraj obvezno v imenu besedi »rezidenca« ali »vila«. Če pa se že zgradi hišno naselje, dobimo nekaj podobnega, kot so Bokalce ali v najboljšem primeru sosesko s hišami po cenah, ki so nedostopne povprečnemu kupcu.

Pri tem investitorjem zelo rada pomaga mestna občina Ljubljana s spreminjanjem prostorskih načrtov. Na Prulah je investitorju uspelo novi vila blok prilepiti tik ob vrtec, ki je ob tem izgubil del vrta. V že omenjeni Rožni dolini je občina dopustila gradnjo do 14 metrov visokih objektov in razprodala vsa javna zemljišča – po skoraj desetletju norenja investitorjev so se prebivalci Rožne doline uprli in dosegli omejitve pri gradnji novih nepremičnin.

Primož Lavre

Prognoze župana Jankovića

Bokalce so z visokimi cenami morda anomalija, a nasploh gredo cene nepremičnin v prestolnici še naprej samo navzgor. Povprečna cena stanovanj v Ljubljani je po zadnjih podatkih geodetske uprave že pri 4000 evrih na kvadratni meter, pa tudi v bližnji okolici je pri treh tisočakih. Še vedno čakamo, da se bo uresničila obljuba ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je oktobra 2022 v intervjuju za Reporter optimistično napovedoval, da bo cena stanovanj v Ljubljani navkljub vojni v Ukrajini upadla na 2500 evrov brez davka. In da se bo v petih letih zgradilo čez pet tisoč stanovanj za trg. Dve leti in pol kasneje gredo cene v nasprotno smer od tiste, ki jo je obljubljal župan, stanovanja pa bomo šli štet čez dve leti.

Janković je sicer konec lanskega leta korigiral svojo napoved o cenah, češ da bi se lahko spustile do 3000 evrov na kvadratni meter. Zoper to prognozo lahko postavimo vso zgodovino gibanja cen nepremičnin v Ljubljani in tudi drugje v Sloveniji v zadnjih 15, 20 letih. Že Ivo Boscarol, ki ga je Janković v omenjenem intervjuju navajal kot primer nekoga, ki gradi nova stanovanja, bo imel po ocenah strokovnjakov težavo ponuditi svoja stanovanja kupcem po prvotno napovedani ceni 3000 evrov na kvadratni meter – tudi sam je priznal, da končna cena morda ne bo taka, kot jo je pred leti obljubljal, pa čeprav ne gre za luksuzna stanovanja, temveč »prijazno sosesko, dostopno vsem«.

Sašo Radej

Realnost cen v Ljubljani

Pomanjkanje gradnje tovrstnih stanovanj je ključni problem Ljubljane. Župan je v omenjenem intervjuju za Reporter navedel vrsto projektov gradnje novih stanovanj, ki so bili tedaj v pripravi, in med drugim izpostavil slovaško podjetje Corwin, ki ob Šmartinski cesti in Gospodarskem razstavišču gradi stanovanja. O cenah teh se v zadnjem času Slovaki niso izrekali, je pa zato bolj zgovoren njihov zadnji končani gradbeni projekt v Ljubljani, stanovanjska soseska Kvartet v Šiški. Gradnja se je končala v začetku leta 2024, stanovanja v njej pa so se prodajala po povprečni ceni 4400 evrov na kvadratni meter. Zlatarna Celje, ki jo je v intervjuju tudi omenjal župan in katere lastniki so si ravno kupili vilo na Bokalcah, pri Ruskem Carju zaključuje projekt dveh stolpnic – povprečna cena stanovanj v njih je okoli 3800 evrov.

Čisto blizu raste soseska Bežigrajska petka, ki jo skupaj gradita Andrej Ramovž in slovenski košarkar Zoran Dragić. To je še en projekt, ki ga je izpostavljal Janković, in je, uganili ste, prestižen stanovanjski kompleks, v katerem boste za 50 ali 60 kvadratov veliko stanovanje odšteli med pet in šest tisočakov na kvadratni meter. »Zgrajena bodo še stanovanja Pod hribom,« je v intervjuju leta 2022 še našteval župan. V letu 2025 se ve tudi cena teh stanovanj: med 5000 in 6000 evrov na kvadratni meter. Glede županovih napovedi, da bo povečana ponudba znižala cene, pa velja povedati, da so stanovanja v novozgrajenih soseskah praktično razprodana, še preden je gradnja končana.