Policisti naj bi pred devetimi leti celjskega župana Bojana Šrota zaslišali zaradi njegovih spolnih odnosov z barskimi plesalkami nočnega kluba Cank v Dobrni. Tako izhaja iz uradnega zaznamka policije, ki smo ga prejeli v uredništvu. Župan zanika, da bi bil kadarkoli v zvezi s tem zaslišan, prav tako zanika razmerja z omenjenimi barskimi plesalkami. Zadevo naj bi si po njegovem izmislili kar na policiji, konkretno Stanislav Brglez, takratni namestnik komandirja policijske postaje Celje, ki je tudi podpisan pod omenjeni uradni zaznamek.
Policisti so pred devetimi leti preiskovali kaznivo dejanje posredovanje pri prostituciji po 186. členu Kazenskega zakonika RS. Dejanja je bil obtožen lastnik nočnega lokala Jože Cank, ki naj bi v nočnem lokalu gostom omogočal tudi spolne stike z barskimi plesalkami iz nekdanje Sovjetske zveze. Mimogrede, pozneje je na sodišču res stekel postopek proti Canku zaradi omenjenega kaznivega dejanja, vendar je bil tik pred zastaranjem ustavljen.
Kriminalist Daniel Gorišek in namestnik komandirja Stanislav Brglez sta, kot je razbrati iz zaznamka, župana Bojana Šrota zaslišala 6. maja 2001 ob 10.30. uri. Izpovedal jima je: »Da že dolgo osebno pozna Cank Jožeta in tudi njegove sorodnike. Do sedaj je bil le enkrat gost njegovega gostinskega lokala – nočnega kluba Cank v Dobrni in to pred približno petimi leti. V sobah Cankovega lokala pa je, ne da bi hodil v gostinski del lokala, približno petkrat koristil spolne usluge, nazadnje pred približno štirinajstimi dnevi.
Spolne stike s pri Canku zaposlenimi barskimi plesalkami, mu je vedno urejal Božičnik Stanko. Z njim sta tudi vedno vstopala v lokal in to skozi zadnja vrata, tako da v gostinski lokal nočnega kluba sploh nista hodila. Šla sta vsak v svojo sobo nad lokalom in tam počakala vsak svojo barsko plesalko, ki se je ukvarjala tudi s prostitucijo . Tudi prostitutkin prihod v sobo je uredil Božičnik. Za spolne odnose s tujkami je plačal od 15.000 do 20.000 SIT. Denarja ni izročil dekletom, ampak Božičniku, ki je denar običajno naslednji dan izročil natakarju, oziroma osebju bara. Včasih je dal poleg tega za spolne usluge dekletu 5.000 SIT. Imen barskih plesalk, s katerimi je za denar spolno občeval, se ne spominja oz. ne ve, če so se predstavljale s pravimi imeni. Le za eno ve, da so jo klicali Lisička.«
Na naša vprašanja je Bojan Šrot odgovoril: »Jaz v zadevi Cank nisem bil nikoli na nobenem zaslišanju.« Dodal je, da policijski zaznamek, o katerem smo ga spraševali, ni nikoli podpisal, zato je neveljaven. Prepričan je, da sta si navedbe izmislila kriminalista kar sama, zlasti naj bi tako nalogo dobil Stanislav Brglez kot pomočnik komandirja policijske postaje Roberta Mravljaka, ki so ga klicali Rambo. Zoper Jožeta Canka po Šrotovih besedah ni bilo nobenega postopka, pozna ga z ulice, enkrat ga je celo tožil kot odvetnik stranke v postopku. Božičnika pa zelo dobro pozna, ker sta bila sošolca, vendar ga zdaj, ko živi v Mariboru (po naših informacijah z nekdanjo misico Mašo Merc), že redko vidi.
Zanikal je tudi navedbe, da naj bi v nočnem lokalu v Dobrni koristil spolne usluge prostitutk. »Na srečo sem v taki kondiciji, da mi tega ni treba plačati, nikoli pa človek ne ve, kako se stvari obrnejo. Protislovna je že navedba, da naj bi bil le enkrat v omenjenem lokalu, hkrati pa naj bi večkrat tam koristil spolne usluge. Ni nezakonito hoditi v nočne lokale. Že kot državni sekretar sem hodil v Metropol.«
Bojan Šrot se je medtem ločil od svoje žene Simone, še vedno pa je skrbnik njunih dveh otrok. Njegova sedanja življenjska sopotnica Katarina Karlovšek je županska kandidatka v Domžalah, zato bo zanimivo, če bosta oba izvoljena za župana. Vsaj Šrotu ankete zelo dobro kažejo. Gradbenega podjetnika Stanka Božičnika nam ni uspelo priklicati, v njegovem podjetju so nam obljubili, da ga bodo o našem klicu obvestili. Njegove morebitne odgovore na naša vprašanja v zvezi z omenjenim zaznamkom, bomo objavili v nadaljevanju.