»Za prva dva sestanka mora biti transparentno predstavljeno, kaj je bil predmet sestanka ministra in direktorjem družbe Urbana prenova Izola in ali imajo tudi drugi podjetniki enake možnosti sestanka z ministrom, ter ali je pri tem prihajalo do vplivanja na odločanje. Če je šlo v tretjem primeru za lobističen stik, potem mora biti vplivanje za družbo Gorenje Projekt opravljeno s strani registriranega lobista v skladu z zakonom.«
Zemljariča smo zasačili, ko je izstopal iz prostorov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tam so potrdili, da jih je Zemljarič v zadnjih dveh letih obiskal trikrat, od tega ga je dvakrat sprejel tudi minister Zdravko Počivalšek. Na vseh teh obiskih se je pogovarjal o turističnem projektu v Izoli, znano pa je, da je Zemljarič direktor družbe Urbana prenova Izola, ki pripravlja projekt turistične prenove dosedanjega industrijskega območja na vzhodni obali Izole.
Kot so sporočili v KPK, se je vpliv (lobiranje) izvajalo za družbo Gorenje Projekt. MGRT je vse tri obiske prijavil KPK, od tega je dva označila kot nelobistična, zadnjega (30.8.) pa kot lobiranje. Toda Zemljarič sploh ni vpisan v register lobistov, zato po zakonu o integriteti sploh ne bi smel opravljati lobiranja. Na MGRT bi ga skladno z zakonom torej morali odsloviti. Sporno pa je tudi to, da so njegove obiske v dveh primerih označili kot nelobistične, čeprav ima sam poslovni interes v Izoli.
Sprejemi so sporni tudi zaradi same preteklosti g. Zemljariča, ki je v letih 1973 do 1978 vodil SDV, ki sta jo vrhovno in ustavno sodišče označili kot organizacijo, ki je kršila človekove pravice in izvajala kriminalna dejanja. Lahko si mislimo, kakšen škandal bi bil v Nemčiji, če bi minister Angele Merkel sprejel na obisk bivšega šefa Stasija in se z njim pogovarjal o turističnih projektih.