Nekdanji šef Udbe in podjetnik Zemljarič je v zadnjih letih nekajkrat obiskal ministrstvo za gospodarstvo, sporna pa sta dva obiska, v katerih je nastopal kot predstavnik podjetja Gorenje projekt. Za predstavljanje druge družbe bi namreč moral biti vpisan v register lobistov, kar pa Zemljarič ni. Globa za tak prekršek je od 400 do 1200 evrov, kazen pa morala plačati tako lobist kot lobiranec, ki stika z neregistriranim lobistom ne odkloni.
Avgusta 2016 je Zemljarič Počivalška obiskal zaradi projekta Izolski otok, pri čemer ga je pred ministrstvom posnel tudi naš fotograf Primož Lavre. Otok za turističen dejavnosti v Izoli naj bi bil zgrajen iz materiala, izkopanega iz tunelov pri gradnji drugega tira.
"Lobiranje Janeza Zemljariča je iz dostopnih medijskih podatkov formalno neustrezno, da ne rečem nezakonito," je za Reporter lobistični stik leta 2016 ocenil borec proti korupciji in nekdanji poslanec Bojan Dobovšek. Na ministrstvu bi ga morali kot neregistriranega lobista gladko odsloviti, sporno pa je tudi, da so njegove obiske na ministrstvu v dveh primerih označili kot nelobistične, čeprav ima Zemljarič sam poslovni interes v Izoli. Je namreč direktor družbe Urbana prenova Izola, ki pripravlja projekt turistične prenove dosedanjega industrijskega območja na vzhodni obali Izole. Projekt naj bi zahteval več kot 300 milijonov evrov, za kar potrebuje podporo države. Kako je nekdanji šef komunistične tajne policije še drugače sporen, je druga, veliko daljša zgodba.
Objava ugotovitev KPK je vznemirila Počivalška, ki je od upravnega sodišča zahteval, da prepreči objavo, saj naj bi mu ta politično škodila na volitvah ali pri oblikovanju vlade po volitvah. Pri tem se je oprl na primera nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, ki je odstopila zaradi ugotovitev o najemu stavbe za NPU, ter prvaka SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše, ki mu je poročilo KPK leta 2013 pomagalo zrušiti vlado.
Sodišče je ministru pritrdilo z mnenjem, da v primeru, če bi se ugotovitve KPK nazadnje izkazale napačne, Počivalšek politične škode ne bi mogel popraviti. KPK pa bo lahko informacije o njegove ravnanju še vedno objavila po dokončnem razpletu sodnega spora o pravilnosti ugotovitev komisije, pravi upravno sodišče. Komisija je sicer že maja, torej pred volitvami, sprejela ugotovitev, da je bilo ravnanje vpletenih v lobiranje napačno, a o tem javnost po mnenju sodišča še ne sme izvedeti.