Bodo levičarji zdaj udarili po stoletniku Pahorju, ki pravi: Brez nacionalne zavesti bo šlo vse po gobe

Knjigo uvaja intervju, ki je pod naslovom Že Dante jih je ožigosal kot šlape, leta 2003 izšel pri Novi reviji, Pahor pa mu je za pričujočo knjigo dopisal 15 opomb, zaključuje pa lanski pogovor za Večer Brez ljubezni ne moremo nič. Med pogovoroma najde bralec še vrsto drugih intervjujev in krajših prispevkov novinarke Darke Zvonar Predan, knjigi pa sta dodana še časovni pregled pomembnejših Pahorjevih dogodkov in fotobiografija, je uvodoma povedal tržaški publicist Ivo Jevnikar.

Avtorico je, kot je poudarila na predstavitvi, Pahor očaral na več ravneh. Nagovorili so jo njegov izjemen intelekt, pokončna drža in provokativnost, ki pa ni nikoli žaljiva. Ta lastnost je po njenem mnenju v današnjem svetu redka. Opozorila je tudi na Pahorjevo življenje, ki ni le dolgo, pač pa tudi bogato, zanimivo in prežeto s trpljenjem in ljubeznijo. Izpostavila je še Pahorjevo hudomušnost, ki jo je prepoznal že italijanski pisatelj Claudio Magris.

Pahor je po avtoričinem mnenju "človek, ki ga je vredno poslušati, tudi če se ne strinjaš v celoti z vsem, kar pove", ter oseba, ki "veliko da na Slovence". S svojega "jambora" vidi veliko stvari, ki jih ostali ne, pri čemer ne varčuje s kritiko, zlasti matice s središčem v Ljubljani, "ki se ima za popek sveta," je menila Darka Zvonar Predan.

Pahor je pohvalil avtoričino delo, sicer pa se je dotaknil več tematik, ki so večinoma zajete tudi v knjigi - problema fašizma, upora, taborišč, Edvarda Kocbeka, nacionalne zavesti, vprašanja ljubezni. Uvodoma je povedal, da ga je močno zaznamoval požig Narodnega doma v Trstu, ki ga je pri sedmih letih doživel kot konec sveta. "Tragedija se je vbrizgala v moj mozeg in povzročila psihično motnjo, s katero sem se bojeval vrsto let," je poudaril. Temu je pripisal poznejšo praznino, ki jo je doživljal, kot tudi strah pred izginotjem in posledično izginotjem naroda.

Spomnil je na svoj boj pri t.i. nacionalnem vprašanju, ki je zanj temeljno vprašanje vsakega naroda z zdravo nacionalno zavestjo, v Sloveniji pa je bil večkrat opredeljen kot nacionalizem. Knjigo priporoča v branje mladim, dijakom in študentom, v njej pa po njegovih besedah ni toliko pomembno, kaj je rekel on, pač pa časovni kontekst, ki ga je dodala avtorica.

V njegovem nagovoru ni manjkalo kritičnih besed. Med drugim je dejal, da "bo šlo brez nacionalne zavesti vse po gobe, kot že gre", da "Slovenija večkrat stisne rep med noge, kot pes, ki se boji", ter da "pred tujci klečeplazi, doma pa se obnaša hohštaplersko".

Obenem pa je poudaril, da imamo Slovenci pravico biti ponosni, saj da smo eden najbolj kulturnih narodov na svetu, ki se lahko primerja z Judi.

Se bodo zaradi poudarjanja narodne zavesti Pahorja lotili levičarski kritiki, ki so se pred tedni spravili na avtorico Utripa Jadranko Rebernik. Novinarja MMC Borisa Vaseva je v oddaji TV Slovenija zmotilo vprašanje Rebernikove "Kaj je lepšega, kot biti ponosen na to, da si Slovenec?"

»Normalizacija skrajne desnice, sovražnega diskurza, izključevanja, najbolj primitivnega nacionalizma,« je Vasev takrat na Twitterju napadel TV Slovenija in Rebernikovo zaradi Utripa, ki je v zadnjem delu obravnaval migracije in razvpito marakeško deklaracijo. Boris Pahor je žrtev italijanskih fašistov, ki je preživel koncentracijsko taborišče in je vselej ponosno poudarjal, da je Slovenec. Bo v letu 2018 to koga zmotilo?