Vizjak: Tisti, ki so povzročili ogromno bančno luknjo, bodo pokasirali milijonske nagrade

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je za STA dejal, da odločitve ustavnega sodišča jasno govorijo, da je treba takšne rokohitrske rešitve, ki so trenutno sicer lahko zelo všečne javnosti, resno premisliti glede na posledice. "Predvsem pa naj se tu zamislijo tisti, ki so te odločitve predlagali in na koncu tudi sprejemali," je dejal.

Poslanec SDS Andrej Vizjak je "zgrožen, da bodo očitno tisti, ki so povzročili največ problemov oz. to ogromno bančno luknjo in obremenili bodoče rodove za milijarde evrov, še pokasirali milijonske nagrade". V izjavi za STA je izrazil mnenje, da ustavno sodišče očitno ni presojalo javnega interesa.

Prvak SD Igor Lukšič pravi, da je eno pravni sistem, katerega vrh je ustavno sodišče, drugo pa etična dimenzija oz. zdrava pamet. "Torej, kako je lahko direktor upravičen do nagrade, če vidimo, da je ta banka poslovala izrazito slabo. To je nekaj, na kar bi moral takratni nadzorni odbor in še kdo odreagirati," meni. Zavzema se za zakonodajne spremembe, da ne bi bilo možno izplačilo nagrade za uspešnost za nekoga, ki je na čelu organizacije, ki posluje slabo oz. celo dela izgubo.

Predsednik države Borut Pahor, ki je bil v času sprejemanja zakona predsednik vlade in SD, je v pogovoru za časnik Finance dejal, da bi "negiral samega sebe", če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon. "Mi smo takrat presojali, da je javni interes nad načelom retroaktivnosti, ampak ustavno sodišče je odločilo drugače in to odločitev moramo spoštovati," je dejal Pahor.

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je za STA povedal, da gre za očiten primer dveh napak. Prva je bila ta, da je bil zakon sploh sprejet, ker je bil po Branisljevih besedah neustaven že v času sprejemanja. Druga pa je ta, da do izplačila oz. dodelitve te nagrade nikoli ne bi smelo priti. "Mislim, da je čas, da se nadzornike NLB vpraša, zakaj in na podlagi česa so se odločili, da to nagrado priznajo," pravi Braniselj.

SLS odločitev ustavnega sodišča spoštuje. Želi pa opozoriti predvsem na simboliko primera dodelitve milijonske nagrade Kramarju. "V tistem obdobju se je namreč na veliko dajalo ogromne, tudi večmilijonske kredite na lepe oči, in uprave banke so se imele za uspešne, čeprav je bilo večini tudi takrat jasno, da teh kreditov ne bodo mogli vračati," so za STA povedali v SLS.

Pričakujejo, da se bo čim prej ugotovilo kazensko in odškodninsko odgovornost vseh odgovornih za podeljevanje nezavarovanih ali slabo zavarovanih kreditov, ki niso bili odplačani. Od ministra za finance Uroša Čuferja pa pričakujejo, da bo javnosti pojasnil, kako izvaja preverjanje odgovornosti nadzornikov in uprav ter drugih bančnih uslužbencev za slabe kredite tako v času Kramarjevega vodenja NLB kot tudi v času sedanjega vodje NLB Janka Medje, "da se bančna luknja ne poglablja z nadaljevanjem odpisov večmilijonskih kreditov kar tako na lepe oči". "Odtekanje milijard evrov v posvečene žepe je treba enkrat za vselej ustaviti, samo tako se bo povrnilo zaupanje v slovenski bančni sistem," menijo v SLS.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je za STA dejal, da v poslanski skupini niso zadovoljni s to odločitvijo, ampak da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati. "Saj v končni fazi je bila zadeva sprejeta za nazaj in že ko se je sprejela, se je na nek način vedelo, da bo ustavno sodišče to zadevo obravnavalo in bo šla rešitev težko skozi," pravi Jurša. Ob tem, da bo država verjetno morala vrniti del dohodkov, Jurša meni, da bi se lahko z vidika morale ti gospodje temu denarju odpovedali. "Ampak bojim se, da taki gospodje, ki so si dali izplačati tako visoko nagrado, verjetno nimajo morale."

V NSi spoštujejo odločbo ustavnega sodišča. Kot so povedali za STA, pa menijo, da bi moral Kramar potrkati na svojo vest in nagrado vrniti.

Do odločitve ustavnega sodišča pa so kritični v Zaresu, ki je bil v času sprejema zakona del Pahorjeve vlade. Kot je izpostavil predsednik te zdaj zunajparlamentarne stranke Pavel Gantar, argumenta, da gre za razveljavitev določbe zakona z retroaktivnim učinkom, ne morejo sprejeti, saj se je povišana davčna obveznost nanašala na prihodke v tekočem davčnem letu - "to je v letu 2009 in je torej kvečjemu posegala v upravičenčeva pričakovanja, ni pa mu obdavčila prihodkov za nazaj, recimo za leto 2008".

Kot je še izpostavil, so se v Zaresu pri pripravi zakona zgledovali po podobnem predpisu, ki so ga v času gospodarske krize sprejeli v ZDA. V tej luči se sprašujejo, zakaj je v ZDA možno pristriči pogoltnosti v času krize, v Sloveniji pa ne.

Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki je določal, da se zakon uporabi za dohodke, prejete od 1. januarja 2009 naprej, čeprav je začel veljati 6. oktobra 2009.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da ni bila izkazana javna korist, zaradi katere bi bilo povratno učinkovanje zakona upravičeno. Za razveljavitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti trije.