Ministrstvo za infrastrukturo je Hrvatom odgovorilo, da je v pripravi nov državnoprostorski načrt, ki predvideva gradnjo štirih cestnih pasov z vso pripadajočo infrastrukturo. O rokih gradnje se v odgovoru niso izrekali.
Še dobro - kaj bi rekli na Koroškem, na Dolenjskem in v Beli krajini, če bi gradnja ceste, od katere bo imel največ ravno hrvaški turizem, dobila prednost pred gradnjo tretje razvojne osi od Koroške do Bele krajine, kjer se je ravno v zadnjih tednih še podaljšala časovnica projekta.
Medtem ko lahko prebivalci obeh zapostavljenih slovenskih regij zgolj nemočno besnijo, čez mejo v Istri ne skrivajo želja in morda celo pričakovanj, da bo Slovenija pohitela z gradnjo ceste, po kateri se bodo na Hrvaško na veliko vozili tuji turisti.
Projekt hitre ceste med Koprom in Dragonjo je sicer star že kar nekaj let in podpirajo ga tudi na Obali, saj bi cesta tamkajšnja mesta razbremenila tranzitnega prometa. Je pa marsikomu sporna trasa. Potem ko so obalne občine leta 2015 požegnale načrt trase, ki bi se izognila naseljem, je država želje domačinov ignorirala in ponudila traso skozi koprska primestna naselja in čez kmetijska zemljišča, zaradi katere je vzniknila močna in glasna civilna iniciativa.
Bo Golobova vlada namesto ceste za Korošce in Belokranjce prednostno gradila cesto za hrvaški turizem?
Napovedano hitro cesto Koper-Dragonja skoraj bolj kot na slovenski Obali nestrpno čakajo v hrvaški Istri. Časnik Glas Istre tako te dni slovensko vlado sprašuje, kdaj bo zagnala projekt gradnje ceste, ki bi bila menda rešitev za Istro.