Blagotinšek na sojenju Šrotu: »Vsebinsko mi je bila zadeva tako sporna«

Murgelj je na čelu Radenske zamenjal Tomaža Blagotinška, ki je bil prav tako zaslišan na ljubljanskem okrožnem sodišču. Murgelj je kot priča dejal, da je ob začasnem prevzemu vodenja Radenske Šrotu dejal, da se sam ne bo ukvarjal s finančnimi zadevami, zato je nadzorni svet kot prokuristko družbe imenoval Mojco Međedović. Po njegovem mnenju je bila Radenska v času, ko jo je vodil, vseskozi relativno dobro likvidna družba.

Kar se tiče posojil družb iz skupine laške pivovarne Centru Naložbe in Infond Holdinga, je dejal, da sam direktnih navodil za plasiranje denarja ni dobival. "Meni je bilo to rečeno samo enkrat, ko je prokuristka že odstopila," je dejal. Poudaril je, da sicer kljub temu ni želel nakazati štirih milijonov evrov na Center Naložbe, zato tega tudi ni storil. Na vprašanje, ali so njegovi odločitvi sledile kakršnekoli sankcije, je dejal, da do tega ni prišlo.

"Ker Radenska v tem primeru ni hotela nakazati denarja, so mi predstavili predlog, naj Radenska kupi delnice Rudnika Velenje v vrednosti štirih milijonov evrov, kar je družba kasneje tudi storila," je dejal.

Nakup teh delnic se mu je zdela dobra naložba, saj jih je Radenska dobila po dobri ceni.

Zunanja pravna svetovalka Nina Plavšak naj bi mu sicer, kot je dejal Murgelj, dejala, da takšno financiranje lastnih delnic "ni čisto v neskladju z zakonom". Vedel je, da Radenska daje posojila družbam na vrhu skupine, vendar pa se je vzdržal komentiranja, saj naj to ne bi bila njegova zadeva.

Tožilec Jože Kozina pa je opozoril, da priče ne ločijo financiranja delnic Pivovarne Laško in nakupovanja delnic pivovarne, ki je potekalo istočasno, in o katerem naj bi govoril Murgelj.

Blagotinšek pa je v zaslišanju pojasnil, da se je za odstop z mesta predsednika uprave Radenske odločil na podlagi informacij, da bi šlo s posojili Centru Naložbe in Infond Holdingu za financiranje lastnih delnic. "Vsebinsko mi je bila zadeva tako sporna, še posebej ker sem se ukvarjal z osnovno dejavnost, kjer smo gledali, da bomo denar naložili v razvoj dejavnosti," je dejal.

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško ter predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti.

Vsa tekoča denarna sredstva, ki so jih imele družbe na razpolago, so se morala prenašati na Infond Holding in Center Naložbe, ki jih je skoraj v celoti porabil za financiranje nakupa delnic Pivovarne Laško, Šrotu v obtožnici očita tožilec Jože Kozina.

Končna posledica te finančne operacije, ki je potekala od 7. novembra 2008 do 30. junija 2009, je bilo več kot 110 milijonov evrov posojil Infond Holdingu, ki pa v večini nikoli niso bila vrnjena.

Nekdanjemu direktorju Infond Holdinga Matjažu Rutarju in nekdanji Šrotovi svetovalki Vesni Rosenfeld pa tožilec očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Zloraba položaja se očita tudi družbi Atka-Prima, preko katere je Šrot obvladoval laško pivovarno.

Za današnjo obravnavo je bilo napovedano tudi zaslišanje Draga Kavška, ki je bil v za sojenje relevantnem času finančni direktor Fructala, vendar ga danes ni bilo na sodišče. Na sodišče bo znova vabljen 15. aprila.