Policija je nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, jeseni leta 2009 pa se je zvrstilo več hišnih preiskav, v katerih je bil Šrot začasno pridržan. Specializirano tožilstvo je neposredno obtožnico zaradi nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško vložilo že leta 2010, a jo je sodišče nato zavrnilo in uvedlo sodno preiskavo. Pozneje je tožilstvo znova vložilo obtožnico, ki pa je bila razdeljena na dva dela.
Prvi del, povezan s preprodajo delnic Istrabenza, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču zaključen z obsodilno sodbo, Šrotu pa je sodišče prisodilo pet let in 10 mesecev zaporne kazni. Sedaj je pred epilogom še sojenje, ki se nanaša na očitke o zlorabi položaja pri financiranju menedžerskega prevzema pivovarne.
Sojenje Šrotu in soobtoženim se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo januarja, v obtožnici pa mu tožilec Jože Kozina očita, da je pri vodenju pivovarne zlorabil svoj položaj za "nezakonito financiranje svojega zasebnega projekta menedžerskega prevzema". Pivovarno in njene hčerinske družbe je, kot je na začetku glavne obravnave dejal Kozina, oškodoval za več kot 100 milijonov evrov.
Nekdanjemu direktorju Infond Holdinga Matjažu Rutarju in nekdanji Šrotovi svetovalki Vesni Rosenfeld tožilec očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Rutar naj bi, kot navaja obtožnica, Šrotu dal na razpolago družbo Infond Holding za zlorabo položaja, podpisal pa je tudi vse posojilne pogodbe, medtem ko naj bi Rosenfeldova prenašala Šrotova navodila vodilnim v skupini.
Tik pred koncem sojenja pa je Kozina spremenil obtožnico, ki Šrotu ne očita več, da je pridobil korist za družbo Atka-Prima in zase, temveč za družbi Center Naložbe in Infond Holding. Znižal se je tudi znesek očitane pridobljene koristi, ki ni več 109,15 milijona evrov, temveč 77 milijonov evrov. Tožilec meni, da je obtožnica v bistvenem delu enaka, obramba pa trdi nasprotno.
Kot je pojasnil Kozina, v obtožnici "ostajajo isti obdolženci za ista kazniva dejanja". Tožilstvo se je za spremembo obtožnice odločilo "v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki jo je doslej sprejelo višje sodišče, da storilci v takšnih primerih niso neposredno pridobili premoženjske koristi, ampak je to pridobil finančni holding, ki so ga obvladovali". Vrhovno sodišče je v obravnavi zahtev za varstvo zakonitosti obsojenega nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža v podobnem primeru namreč ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni.
Obramba je bila zaradi spremenjene obtožnice ogorčena. Čeprav je tožilec med sojenjem povedal, da gre za običajno prakso, se obrambi spreminjanje obtožnice po desetmesečnem sojenju in pred napovedjo konca dokaznega postopka ne zdi dopustno.
Šrot je namreč kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva naj bi porabili za servisiranje dolga, ki je bil ustvarjen z menedžerskim prevzemom.
"V nasprotju z zakonskimi določili je Šrot odredil in nato preko podrejenih izvajal nezakonito financiranje lastnega prevzemnega projekta, tako da je prikazal finančne potrebe družb Infond Holding, v kateri so se koncentrirale delnice Pivovarne Laško," je januarja dejal tožilec.
Obtoženi in njihovi zagovorniki so prepričani, da tožilec nima dokazov za obtožbe. Šrot je prepričan, da tožilstvo v ničemer ni dokazalo pridobitve premoženjske koristi. "Če bi družbi Infond Holding in Center Naložbe pridobili korist, potem ne bi šli v stečaj," je dejal.
Rosenfeldova je tekom sojenja večkrat poudarila, da nikoli ni dala kakršnihkoli navodil za plasiranje posojil Centru Naložbe in Infond Holdingu, čeprav je skušal tožilec to dokazati z zaslišanjem vrste prič iz nekdanjih uprav družb iz skupine. Rutar, ki ga obtožnica prav tako bremeni pomoči pri zlorabi položaja, pa je poudaril, da je bil Infond Holding deležen sistematičnega kršenja pravic zaradi lova na tajkune.
Po oceni finančnega izvedenca Srečka Lavrenčiča, ki je bil kot zadnja priča zaslišan na sojenju, se da posojila, ki so jih za v sojenje relevantnem času družbi Infond Holding dajale družbe iz skupine Laško in Center Naložbe, povezati s financiranjem prevzema pivovarne.
Ugotovil je tudi, da so pri izpeljavi Infondovega prevzema Pivovarne Laško vlogo začasnih prevzemnikov oz. t.i. slamnatih lastnikov odigrali tudi podjetja CPM, Fidina in Koto, Infond pa je posloval izključno z namenom nakupovanja delnic, saj je bilo ostalih transakcij minimalno. Ali je bilo takšno početje tudi nezakonito, pa bo presodil senat, ki mu predseduje sodnica Vladislava Lunder.