Sicer pa je na Dobu način obravnavanja zapornikov na koncu odvisen samo od volje direktorja. Njegov tretmajski kolegij, strokovni organ, je le farsa, saj je vanj spravil ljudi, katerim neomajno vlada in z njimi razpolaga. Po besedah Horvata je zanj značilna aroganca do podrejenih in ustrežljivost do nadrejenih.
V zvezi z besedami Podržaja, češ da so letos od 41 novih obsojencev, ki so na Dob prišli s prostosti, kar 22 takoj namestili na polodprti oddelek, se Horvat sprašuje, za katera kazniva dejanja in na kakšne kazni so bili obsojeni. Kordežu odobreni režim ni pravičen do številnih zapornikov, ki so na zaprtem oddelku in prav tako niso nevarni, begosumni ali nagnjeni k zlorabam milejšega režima.
Horvat ugotavlja, da na polodprtem oddelku sploh nimaš občutka, da si v zaporu, gre bolj za sanatorij za rehabilitacijo. Zaporniki živijo v posebni, od drugega dela zapora povsem ločeni in obnovljeni stavbi. Tam uporabljajo prenosne telefone, gotovo jim pazniki dovolijo tudi uporabo interneta oziroma pogledajo stran. Gre predvsem za starejše paznike, ki na tem oddelku čakajo na upokojitev. Na bližnjem kmetijskem posestvu pa tako ali tako večino dela opravijo »civilisti« s stroji, tako da ostane zapornikom kvečjemu kaj za rekreacijo, da jim ni dolgčas. Če se pa vendarle dolgočasijo, imajo neomejeno na voljo časopise in televizijo.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.
Bivši paznik na Dobu: Tajkun Kordež ni v zaporu, je v »sanatoriju za rehabilitacijo«
Nekdanji paznik v zaporu na Dobu Dejan Horvat je kritičen do dela direktorja zapora Jožeta Podržaja, ki je padlega tajkuna Bineta Kordeža na polodprti oddelek premestil zgolj teden dni po prihodu.