»Tito je zelo pogosto prihajal, morda ne vsako leto, zagotovo pa vsaki dve leti, in njegov zadnji veliki lov je bil, ko je bil že bolan. Z njim so prišli Ceausescu, Jovanka in Stane Dolanc. Najeti so bili gozdarji, planinci, gozdni delavci, ki so iz višav pognali gamse. Potem se je po dolini slišalo silovito streljanje, bil je pravi masaker. Pri dvorcu v Kamniški Bistrici so jih položili na tla in imeli potem zakusko v dvorcu.«
Babnik ob tem še omeni, da so bili v času, ko je tod lovil Tito s svojimi gosti, pripeljani mufloni z Brionov, ki so tako porušili naravno ravnovesje v naravi, saj so se naselili na območjih, kjer so že živeli gamsi. Poleg dvorca naj bi Titova lovska druščina uporabljala še bližnje koče, ena med njimi še vedno slovi kot Titova koča na Lepem kamnu, od koder vodi pot do Maršalovega »štanta« – preže, kjer lovec čaka na divjad. Do vznožja, kjer je preža, so lovci, med njimi tudi Tito in Ivan Maček, lahko tudi jezdili, saj je pot zelo položna.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24