Za skorajda bežen obisk generalovega vnuka Aleksandra Rupnika so vedeli le redki posamezniki, med njimi Ivan Korošec, nekdanji domobranski vojak, ki se je prvič za stalno vrnil iz Argentine v Slovenijo po slovenski osamosvojitvi. Takrat so Korošcu in še nekaterim argentinskim Slovencem, med njimi Marjetki Dolinar, pokazali posamezne kraje, kjer naj bi po vojni domnevno pokopali na smrt obsojenega generala Leona Rupnika.
Pokop pod avenijo
Doslej naj bi bile znane vsaj tri lokacije, na nobeni izmed njih pa doslej menda ni bilo načrtovanega sondiranja zaradi ekshumacije generala Rupnika. Po drugi svetovni vojni so se razširile govorice, da naj bi ga tedanje komunistične oblasti dale pokopati na Žalah, in sicer pod kasneje asfaltirano avenijo ob ograjenem pokopališču italijanskih vojakov blizu nunskega pokopališča. Eden od razlogov, zakaj naj bi ga pokopali prav tu, naj bi bil ta, da naj bi obiskovalci Žal lahko še po njegovi smrti »hodili po njem«. Rupnik je bil pri komunističnih oblastnikih tako osovražen, da si po njihovem mnenju ni zaslužil miru niti po nasilni smrti.
Z Ivanom Korošcem smo tokrat skupaj obiskali Žale, kjer nam je pokazal domnevno mesto pokopa, ki naj ne bi bilo na aveniji, temveč ob robu pokopališča italijanskih vojakov. Tam so zdaj po vojni zasajene vrbe žalujke. Ta lokacija se zdi Korošcu manj verjetna: »Zakaj bi ga pokopali na Žalah, če pa je bil ustreljen v Zelenem bajerju na Rakovniku, ki smo mu prej pravili Zelena dolina? Zanje je bilo veliko bolj pripravno, da so ga zagrebli na kraju ustrelitve.« Drži, vendar je mogoče, da so nekateri posamezniki, ki so vedeli za Rupnikov grob na neposvečenem kraju, morda organizirali skrivni prekop in ga pokopali na posvečenem pokopališču?
Mitju Ribičiču znana lokacija
Ivan Korošec, ki se je nedavno srečal z Rupnikovim vnukom Aleksandrom Rupnikom v Sloveniji, nam je povedal, da je Aleksander sin Rupnikovega sina Evgena, jugoslovanskega vojaškega letalca pred drugo svetovno kot tudi kasneje v Argentini. Ob obisku Slovenije, kjer je bil skupaj z ženo, po rodu Argentinko, in majhno hčerko, je dobil ob oddaji DNK, s katerim naj bi identificirali morebiti najdene posmrtne ostanke generala Rupnika, tudi dovoljenje za izkop.
»Žal še vedno ne ve, kje je pokopan, kot tega ne ve nihče drug,« je pojasnil Korošec. »Za kraj natančno ve le Mitja Ribičič ali z njim povezan Milan Kučan. Ribičič je bil takrat poveljnik eskadrona, ki je streljal na Rupnika v Zelenem bajerju. Edini, ki bi mu uspelo prisiliti Ribičiča v to, da pove, kje je grob, bi bil domobranec Vinko Levstik, a se je smrtno ponesrečil. Če bi komunisti ravnali človeško, bi morali vsaj po smrti izročiti telo sorodnikom, pa tega niti po sedemdesetih letih še vedno niso pripravljeni storiti.« Korošec ob tem zanika trditve, da je bil Rupnik po sodbi obešen na sodišču, kot se je zgodila dvema njegovima sojetnikoma, dr. Hacetu in Rösnerju, temveč je bil ustreljen.
O tem, kdo vse bi morda lahko vedel za pravi kraj pokopa generala Leona Rupnika, smo vprašali tudi dr. Janeza Arneža, ki velja za poznavalca slovenske povojne zgodovine, toliko bolj, ker je po vojni živel v ZDA. Tam je, da bi predstavil uspehe Slovencev po svetu, desetletja zbiral vse publikacije, ki so jih v tujini izdali tam živeči Slovenci. Gradivo je zdaj shranjeno v Arneževi bogati knjižnici v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu.
Ivan Korošec je prepričan, da za kraj Rupnikovega groba ve le Mitja Ribičič, ne pa tudi morda dr. Zdenko Roter, še manj zgodovinar dr. Jože Pirjevec, a dr. Arnež je povedal: »Roter ne bi nikoli povedal za lokacijo, četudi bi vedel zanjo. Doslej je že povedal, da bodo njegovi spomini odprti šele trideset let po njegovi smrti. Ne želi povedati niti, kako je bilo z njegovim obiskovanjem škofa Vovka, če pa že, to pove na dvomljiv način.«
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.