Brez domačega cementa podražitve in negotovost na trgu

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da bi izguba proizvajalca cementa pomembno vplivala na poslovno okolje v Sloveniji. V družbi Alpacem Cement pa opozarjajo, da po spremembi zakona o varstvu okolja s trenutno dostopno tehnologijo na svetu preprosto ni mogoče izpolniti strožjih pogojev za sosežig odpadkov – torej za obratovanje cementarne – kar bi lahko v nekaj letih pripeljalo do njenega zaprtja z večjimi posledicami za regijo in slovensko gospodarstvo.

Brez cementarne izgubimo strateško surovino

Cement je ključen, zanesljiv, trajnosten, klasičen element v gradbeništvu in v Sloveniji povpraševanje po njem še kar narašča. Začnimo pri prebivalstvu, saj se spet povečuje število izdanih gradbenih dovolj za stanovanjske objekte. Septembra je bilo po podatkih statističnega urada izdanih za 12 odstotkov  več gradbenih dovoljenj za stavbe v primerjavi s prejšnjim mesecem.

Geodetska uprava pa pričakuje, da bo do konca leta in v naslednjem letu na trgu večje število dokončanih stanovanj, saj je po državi v gradnji najmanj 5700 stanovanjskih enot – prednjači Ljubljana z okoli 2500 stanovanjskimi enotami. Brez cementa kot veziva v betonu seveda ne gre in tudi pri lesenih stavbah ga potrebujemo pri izdelavi temeljev. V Sloveniji trenutno proizvedemo že več kot milijon ton cementa na leto, in sicer v cementarni Alpacem Cement.

Čeprav bo imela stanovanjska gradnja zaradi pomanjkanja stanovanj še nekaj časa velik potencial, pa velik obseg del v gradbeništvu trenutno zagotavljajo predvsem veliki infrastrukturni projekti, kot so gradnje drugega tira, druge cevi karavanškega predora, tretje razvojne osi in vlaganja države v prometno in drugo infrastrukturo. Brez cementa ni gradbeništva.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Gregor Ficko zato poudarja, da je Slovenija še vedno v infrastrukturno-razvojnem procesu gradnje najrazličnejših prometnih, energetskih, socialnih projektov, zato je nedvomno »cement strateška surovina za državo.« In tako je povsod po svetu. V Evropski uniji je brez cementarne le otoška in od Slovenije precej manjša država Malta.  

Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da se cementarne po Evropi pripravljajo na zeleni prehod, saj gre za energetsko intenzivno industrijo, ki porabi veliko energije in ima velik ogljični odtis. Ta prehod bo zahteval uvajanje novih tehnologij za zmanjševanje ogljičnega odtisa, a je v tem trenutku »beton na cementni osnovi eden izmed najbolj uporabljenih materialov v slovenskem gradbeništvu, zato bi izguba tovrstnega proizvajalca pomembno vplivala na slovenski trg«, še poudarjajo na ministrstvu.

Tudi Alpacem Cement, ki v radiju okoli 300 kilometrov zagotavlja nemoteno oskrbo s tem pomembnim gradbenim materialom, načrtuje velike naložbe za povečanje energetske učinkovitosti in znižanje emisij.

Brez cementarne odvisni od uvoza

Zaprtje še zadnje cementarne v Sloveniji bi vodilo v odvisnost od tujih trgov in proizvajalcev, ki bi lahko ob odsotnosti domače konkurence poljubno dvignili cene. Popolna odvisnost od cementa iz tujine bi pomenila strateško tveganje za razvoj države, saj s cementom iz družbe Alpacem Cement gradimo strateško infrastrukturno, kot je tudi nova železniška proga med Koprom in Divačo. Zato tudi na gospodarskem ministrstvu poudarjajo, da ima Alpacem Cement »strateški pomen za slovensko gospodarstvo ravno zaradi ključne vloge, ki jo ima pri dobavi materiala za Slovenijo«.

Pri načrtovanju naložb je dostopnost materiala med pomembnimi dejavniki, saj podjetja v zaostrenih, nepredvidljivih mednarodnih razmerah nenehno ocenjujejo stroške. Za tuje investitorje je odsotnost ključnega gradbenega materiala le še eno od tveganj, ki bi se lahko v Sloveniji pojavilo, v drugih, sosednjih državah pa ne.

Pri projektih, kjer je za gradnjo postavljena država, pa bodo morebitne podražitve zaradi uvoza cementa plačali državljani. Tudi na gospodarskem ministrstvu tako ugotavljajo, da bi morala slovenska industrija v primeru zaprtja družbe Alpacem Cement »vire poiskati drugje, kar bi vplivalo tudi na višje stroške in večji okoljski odtis«.

Brez cementarne gradnja dražja  

Poglejmo najprej, kako bi zaprtje domače cementarne vplivalo na stroške gradnje. Po ocenah gradbenih podjetij bi se lahko zaradi uvoza cementa in stroškov prevoza te surovine do lokalnih betonarn cena betona dvignila tudi do 50 odstotkov. To bi pomenilo višje cene gradbenih storitev in posledično višje cene stanovanj, drugih objektov in infrastrukture.

Gradbeni sektor bi se gotovo prilagodil. Nekatera podjetja že imajo to izkušnjo, ko se je leta 2015 po 140 letih zaprla trboveljska cementarna. Tudi zaradi vojne v Ukrajini je nedavno prišlo do izpada nekaterih gradbenih materialov (armaturno jeklo, polimerni materiali, cevi), zato so se morala podjetja preusmeriti na balkanske in azijske trge.

»Res pa je, da bližje imate proizvodnjo, bližje imate v bistvu dobavitelje tega materiala in cene so nižje,« pravi Gregor Ficko. In dodaja: »Slovenija velik del svoje gradbene proizvodnje, strateškega armaturnega jekla pa tudi cementa proizvaja sama, ampak mi smo eno cementarno v Trbovljah že izgubili, če bi zdaj izgubili še tole v Anhovem, potem ostanemo brez strateške surovine.«

Ob tem je denimo tržaški terminal za cement premajhen za slovenske potrebe, zato bi morali cement uvažati tudi iz drugih držav, kar nas pripelje do novih obremenitev za okolje.  

Brez cementarne ne bo naložb v nove tehnologije

Uvoz cementa iz tujine bi povzročil nove škodljive izpuste v prometu in s tem večji ogljični odtis betona in objektov, v katere je vgrajen. Velik del bremena bi pri tem lahko prevzel železniški tovorni promet, a bi bilo kljub temu treba vzpostaviti nove logistične centre, kjer bi se ta material prekladal.

Ob tem ne gre zanemariti podatka, da je povprečni ogljični odtis cementa družbe Alpacem Cement za 18 odstotkov nižji od povprečja v Evropski uniji. Cementarna že zdaj s sončnimi paneli proizvede 3700 MWh električne energije na leto – toliko električne energije zadostuje za okoli 1100 gospodinjstev. V družbi tako poudarjajo, da cementna industrija skladno z evropskimi usmeritvami že »ima ključno vlogo pri trajnostnem prehodu gradbenega sektorja do ciljev zelenega prehoda«.

Na gospodarskem ministrstvu prav tako opozarjajo na pomen zelenega prehoda, »vendar pa brez domače industrije, ki seveda mora upoštevati vsa pravila in predpise, ne bo šlo«, in dodajo, da bo ta prehod »zahteval uvajanje novih tehnologij za zmanjšanje ogljičnega odtisa, med katerimi so tudi CCS-tehnologije, namenjene zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida«.

Alpacem Cement si je že zastavil ambiciozen cilj ogljično nevtralne proizvodnje cementa do leta 2035. Tehnološke posodobitve že zdaj prispevajo k proizvodnji visokokakovostnega cementa in doseganju podnebnih ciljev. Za obdobje 2024–2035 je podjetje planiralo nov cikel investicij, vreden več sto milijonov evrov. Letne investicije bi se tako lahko potrojile.

Kako naprej?

A nadaljnji vsestranski razvoj je vprašljiv zaradi marca sprejete novele zakona o varstvu okolja. Ta vladi nalaga, da mora za sosežig odpadkov zaostriti mejne emisijske vrednosti oziroma jih najmanj izenačiti s tistimi, ki veljajo za sežig odpadkov. V družbi Alpacem Cement ves čas opozarjajo, da ta izenačitev ni mogoča, saj na svetu še ni tehnologije, ki bi to omogočila, prav tako niso nikjer v Evropi in tudi širše določeni tako strogi pogoji za obratovanje cementarn.  

Zakonodaja določa, da se v enem letu od sprejema zakona prilagodijo okoljevarstvena dovoljenja, podjetja pa imajo potem štiri leta časa za prilagoditev proizvodnje. Javna obravnava o spremenjeni uredbi se je končala 12. septembra.

Predsednik uprave Alpacem Cementa Tomaž Vuk je potrdil, da so v cementarni navezali stik z 22 svetovnimi ponudniki tehnološke opreme in da v velikem industrijskem obsegu še ne obstaja preverjena tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje vseh zakonodajnih pogojev. Štiriletno prehodno obdobje bi bilo torej smiselno, če bi bile tehnologije za znižanje emisij razvite, tako pa gre za prekratko obdobje. Po ocenah Vuka bi razvoj potrebnih tehnologij trajal okoli 10 let.

Brez kompromisa glede pogojev obratovanja cementarne v Anhovem smo na pragu njenega zaprtja. Poleg šoka za celotno dobavno verigo v gradbeništvu bi ukinitev domače proizvodnje cementa močno prizadela tudi regijo. Po študiji gospodarske zbornice je ogroženih več kot 900 neposrednih in posrednih delovnih mest, 108 milijonov evrov neposredne in posredne dodane vrednosti ter več kot 21 milijonov evrov davkov in prispevkov.

Če vsako drugo stavbo v Sloveniji drži skupaj cement iz družbe Alpacem Cement, je jasno, da bi zaprtje cementarne zamajalo slovensko gradbeništvo, gospodarstvo, nedvomno bi bile precejšnje tudi posledice za regijo in lokalno skupnost. Dejstvo je, da morajo biti strožji okoljski standardi uresničljivi, kot je dejstvo, da brez cementa ni betona in da ne kaže, da bi lahko cement kot gradnik betona v kratkem zamenjal kak drugi element v gradbeništvu.