Je bila res kriva za vse klofute, ki jih je dobila, jo je tepel jezik, ker je kdaj ugovarjala, se sprašuje Simona Nina Vrabič, ki ji je mož ob ločitvi grozil, da se bo z otroki zapeljal na tire ter sebe in otroke pognal v smrt. Zakaj med zakoncema kljub temu, da je Simona umaknila vlogo za ločitev, ni prišlo do pomiritve?
Kako je mogoče sploh rešiti odnos v takšni družini, ko gre pri obeh partnerjih za hude travme iz njunega otroštva? Drži, da so takšne zveze že vnaprej obsojene na propad?
Kaj vse je povedala anonimna žrtev ekskluzivno za tednik Reporter, ki se tudi po dvajsetih letih še vedno boji bivšega moža, psihopata?
Kdaj je treba potegniti črto in zavrniti odnos, v katerem je prišlo do psihičnega in fizičnega nasilja?
Lahko pravočasna prekinitev odnosa še vpliva na to, da otroci kasneje v svojem življenju ne bodo imeli podobnih vzorcev?
V čem vse se izboljša kvaliteta življenja, glede ne to, da se partnerja še vedno ne moreta izogniti novim dogovorom glede skrbništva otrok in glede preživnine, dostikrat se po ločitvi zgodijo novi sodni spori zaradi delitve premoženja?
Je res lahko koristno brskanje po preteklosti, pisanje o njej, ali je bolje, da človek tega ne počne, ker le tako lahko znova čim prej zaživi neko normalno življenje, brez nenehnega obujanja slabih spominov?
O nujnosti osebnih izpovedih sta spregovorila terapevtka in psihoterapevtka Sanja Rozman, dr. med., in psihoanalitik, svetovalec ter psihoterapevt mag. mag. Roman Vodeb.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
