DZ glasuje o rebalansu, ki ignorira opozorila fiskalnega sveta in ne vključuje reform

Z rebalansom se bodo prihodki v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Rebalans zasleduje dva pomembna cilja: doseganje proračunskega presežka in zmanjševanje dolga, s čimer se zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ. "Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ," je v torek pred poslanci povzel premier Marjan Šarec.

Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi izpostavljali predvsem konec varčevanja in razvojno naravnanost rebalansa. Prav tako bodo rebalans podprli v sprva zadržani Levici in SNS.

Za rebalans pa ne bodo glasovali v SDS, ker vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta in v njem ni reform, kot tudi ne v NSi, ker vlada zavrača predloge opozicije za nekatere prerazporeditve.