Nič kaj prizanesljiv ni Bernard Brščič, sogovornik Borisa Cipota v oddaji Sreda v sredo, do razpleta prvega kroga francoskih predsedniških volitev. Da je zmagovalec prvega kroga Macron oseba dvomljive kredibilnosti, meni Brščič, zato po njegovem Francija še ni zrela za uveljavitev miselne platforme Francijo Francozom, kot tudi Evropo Ervropejcem.
Čeprav liberalec, je vesel uspeha Le Penove, pri kateri pa ima velike pomisleke do njenega ekonomskega programa, ki je po njegovem mnenju neka novodobna različica socializma. »Pri Le Penovi me navdušuje njena nacionalna ozaveščenost, ki jasno pove, da Pariz ne more biti Islamabad!« Predvideva, da bo v drugem krogu poražena, zato pa Brščič pričakuje, da ob stopnjevanju zločinov muslimanskih migrantov Francijo čaka bistveno odločnejši zasuk v desno.
Zanj je namreč v tem trenutku vprašanje preživetja Evrope pomembnejše od ekonomskih kazalcev, ki sicer za Francijo niso niti najmanj spodbudni. Da je bil ob zadnjem obisku Londona zgrožen, kako se je to mesto spremenilo, elitne četrti so bolj podobne Islamabadu, evropska politika pa bo ta multukulturalizem razširila po vsej EU, s pomočjo levičarske vlade tudi v Slovenijo. In vse to se dogfaja s finančno podporo miljarderja Sorosa. Navedel je primer Frontexa, evropske obmejne straže, ki se je praktično prelevila v »turistično agencije« za tisoče in tisoče migrantov, ki se z obal Libije zgrinjajo v Evropo.
Že papež Urban je v 11. stoletju zaznal, da je islam največja nevarnost Evropi, sledilo je osem križarskih vojn, skozi katere se je pravzaprav oblikoval interes krščanske Evrope. »Evropa se je vspostavila kot zanikanje islama. Danes pa imamo voditelja krščanstva, nesrečnega kriptopedofila Frančiška, ki je umival noge negroidnemu muslimanu na veliki četrtek, njegovi predniki pa so na invazijo muslimanov odgovorili z ognjem in mečem!«
Kot steber evropejstva so se po Brščičevem mnenju pokazale države višegrajske skupine, za Erdoganovo Turčijo pa po njegovem mnenju v Evropi ni prostora. »Problem Turčije ni avtokratskost Erdogana, temveč islam, ki ni le religija, temveč ideologija, četrti totalitarizem, za nacizmom, fašizmom in komunizmom, ki je po zločinskosti še bolj nevaren kot prvi trije!«
Zato pojma islam in demokracija nista združljiva, je prepričan Brščič. Islam se je na osvajalskega pohoda v Evropo lotil z ognjem in mečem in iterusom muslimank. Zaradi demografskih problemov, ko Evropa z 1,6 otroka na žensko počasi umira, bi lahko islam v 20. letih s spolno nenasitno peto kolono muslimanov, ki so že na našem kontinentu, po demokratični poti prevzel oblast. »Klanje in posiljevanje muslimanov po Evropi bo, upam vsaj, vzbudilo revolt in se bo nihalo zgodovine obrnilo nazaj.«
Tudi Slovenija oziroma Slovenci leta 2017 nismo sposobni jasne artikulacije odnosa do islamizma in to tudi zaradi oblastne koalicije Mira Cerarja, ki se ne ozira na ljudsko voljo. Kako bomo potem leta 2050 srečen narod, je bilo vprašanje.
»Leta 2050 nas Slovencev več ne bo,« je bil jedek Brščič. »Postali bomo islamska manjšina, če nam bodo še naprej vladali takšni proislamski elementi kot je Miro Cerar in njegova kamarila, ki je bila sposobna čez slovensko ozemlje spustiti pol milijona mograntov, brez slehrnega identificifranja oziroma preverjanja.«
»In če to ni protinardno stališče, je pa protinardno to, da v vsako slovensko vas podtika migrante,« dodaja Brščič. »In če je število »človekoljubov« daleč najvišje v Murglah, kjer živita nekdanji predsednik Milan Kučan in sedanji premier Miro Cerar, zakaj tam ni največjega zbirnega centra za muslimanske migrante!?«
In ta politika vodi v islamizacijo Slovenije. Tudi zato izobražena slovenska mladina odhaja s trebuhom na tuje. Zlasti za vzhodni del države Avstrija opravlja izjemno socialno funkcijo, saj delo zagotavlja desetinam tisočev dnevnih migrantov, ki pa jih država molze do obisti. Dnevni mogranti so postali tako rekoč zlata jama za davčno blagajno Slovenije.
To da 26 let po osamosvojitvi s proslavami častimo neke dogodke, ki s slovensko zgodbo nimajo nič skupnega, je po mnenju Bernarda Brščia posledica povsem zgrešene tranzicije. »Če smo proces osamosvojitve opravili z odliko, je pri procesu družbene transformacije ocena nezadostno! V bistvu smo država z zablodelo tranzicijo, simptom tega je tudi razgrajanje patizanov in njihovih naslednikov v ZZB po slovenskih krajih in vaseh.«
Da je zelo pomenljivo, da je letošnja proslava dneva upora v Trbovljah, mestu, ki ga je socializem popolnoma degradiral. Hkrati pa je zelo žalostno, da v borčevski organizaciji niso pripravljeni sprejeti zgodovinskega dejstva, da je bil NOB velika prevara, da ni šlo za narodnoosvobodilni boj, temveč revolucijo, v kateri so zlorabili slovenski narod. Laž pa je seveda trditev, da je NOB postavil temelje sedanji Sloveniji.
»Ne samo to, da se tisti, ki so nasprotovali samostojni Sloveniji, kot je bil Milan Kučan, prikazujejo kot osamosvojitelji Slovenije, zaslužne za osamosvojitev pa postavljajo na sramotilni steber. In zato je naša tranzicija zablodela, zato so vsi stebri oblasti še vedno trdno v rokah kontinuitete. In to velja tako za medije, šolstvo in seveda gospodarstvo, dokaz so seveda državna podjetja, katerih privatizacijo zavira Cerarjeva koalicija.«
Izrojena levica obvladuje tudi pravsodje in po mnenju Bernarda Brščiča bi Janez Janša še danes sedel v zaporu, če ne bi bilo Odbora 2014 in njegovih zborovanj. »Čeprav obvladuje policijo, tožilstvo in sodišča, se izrojena levica boji le ljudi, bojijo se ulice.«
Kaj je s slovensko zavestjo, nacionalnim nabojem, ki smo ga znali pokazati v prelomnih trenutkih leta 1989 in 1991? Brščič pravi, da razmere še niso tako slabe, da bi pognale ljudi na ulice. »Še je denar za par kranjskih klobas in steklenico piva!«
V resnici pa se je politika priskutila zlasti mlajšim generacijam, kar se najbolj očitno izraža z nizko stopnjo volilne udeležbe. Izrazil je občudovanje Makedoncem, ki že skoraj dva meseca na ulicah protestirajo proti sparjenosti izrojene levice s Sorošem, EU-jem in našimi socialisti na čelu z EU poslancema Fajonovo in Vajglom.
Prošiptarski elementi skušajo raztrgati državo Makedoncev in jim vsiliti jezik Albancev. »Ni naroda na svetu, ki bi imel dve državi kakor Šiptarji, Kosovo in Albanijo, sedaj hočejo še Makedonijo! Zato kapo dol Makedoncem in upam, da bodo v tem vzdržali!«
