Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let.
Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov.
Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je dejal Rangus ob današnji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju.
V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe.
Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izplačilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najnižjimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo.
Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov.
Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.
Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade.
Opozoril je sicer, da se bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.