Obtoženi Dejan Zupan, Marko Bublič, Đemajli Manđuka, Miralem Lucević, Sandra Udrih, Suzana Remškar, Valter Abramovič in Tadej Poljak včeraj k svojim zagovorom s prvega sojenja niso imeli veliko dodati, okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar pa je njihove zagovore s prvega sojenja včeraj tudi prebrala.
Tisti obtoženi, ki prihajajo z ljubljanskih Fužin, medsebojnega poznanstva ne zanikajo, a se večinoma naj ne bi družili, je bilo slišati iz prebranih zagovorov. Udrihova, ki je že pravnomočno obsojena, ker je za združbo najemala vozila in stanovanja ter urejala ponarejene dokumente, je bila v zvezi s prvoobtoženim Draganom Tošićem ob koncu srednje šole. Kasneje sta se še srečevala, a nikakor ni sodelovala v združbi, zatrjuje kljub obsodbi.
Pred leti se je namreč poročila z Italijanom in preselila v Videm, a ker se je zakon začel krhati, se je želela finančno osamosvojiti ter začela s prevajanjem. Tako je spoznala Boška Nedića, ki naj bi bil v isti združbi zadolžen za distribucijo droge v Italiji, zaradi česar je v Srbiji nepravnomočno obsojen na 15 let zapora, vendar je na begu. Udrihova priznava, da je za Nedića najemala vozila in urejala prenočišča, ko je izvedela za njegovo vpletenost v trgovini z mamili, pa se je počutila izkoriščeno.
Čeprav so bili Udrihova, Zupan in Bublič v prvem sojenju že obsojeni, jim sodijo tudi tokrat, a le zaradi očitkov o hudodelskem združevanju. Četrti na prvem sojenju obsojeni Anes Selman pa je pobegnil v BiH in je izločen iz postopka.
Sodnica je prebrala tudi zagovor, s katerimi se brani Lucević. Ta je trdil, da v Milano ni odhajal, ker bi tam skrbel za prevoz droge. Želel si je namreč kupiti "kakšno lepo torbico", Bublič pa da mu je rekel, da ima v Milanu prijatelja Srpka (Srb Sprko Klisura naj bi z Bublićem v Italiji nadziral prodajo droge) in naj gre z njim. Bublić je sicer zanikal, da bi pogosto odhajal v Italijo, prav tako Zupan.
Primorca Valter Abramovič in Tadej Poljak pa sta se v postopku znašala zaradi povezanosti z Anastazijem Martinčičem, Hrvatom, ki ga je urugvajska policija v sklopu mednarodne preiskave aretirala ob zasegu več kot dveh ton kokaina oktobra 2010. Danes tam prestaja 13 let in pol zapora.
Martinčič je v Portorožu najemal apartma in garaže, v njih pa več vozil. Več vozil je po zasegu kokaina v Urugvaju odpeljal Abramovič, kar ta tudi priznava, a kot pravi, le zato, da bi jih vrnil lastnikom, saj so bila najeta, enega pa prodal in s tem denarjem poplačal odvetniške stroške za Martinčiča. To vozilo je bilo pisano na Jakoba Remškarja, obtoženega v slovenskem delu te mednarodne zgodbe. Abramovič je menil, da je vozilo nanj še zmeraj pisano, ker vozila Martinčič še ni v celoti poplačal. Prav tako naj bi s Poljakom vstopila v Martinčičev apartma, a kot trdita, ne zato, da bi uničevala dokaze.
Abramovič je Martinčiču po aretaciji pomagal, ker je ta plačeval zdravljenje njegove hudo bolne mame. Martinčič je po Abramovičevi izpovedi namreč služil s preprodajo jaht. Govoril mu je, da je norec, ker dela za tisoč evrov na mesec, namesto, da bi šel z njim v posel, je še v svojem zagovoru izpovedoval Abramovič. Hrvata sta Primorca sicer poznala še iz šole, Abramovič, pa obžaluje, da je v zgodbo z avtomobili vpletel še Poljaka.
Dokazni postopek se bo v sredo začel prav z izvajanjem urugvajskih dokazov, Martinčiča namerava slovensko sodišče zaslišati prek videokonference. Sodni senat je tudi sklenil, da bo v tem sklopu dokaznega postopka izvedel praktično vse predlagane dokaze.