»Državno tožilstvo v Salzburgu je 16. februarja 2016 skladno z avstrijskim zakonom o kazenskem postopku zaradi pomanjkanja dokazov zaključilo preiskavo suma umora, še vedno pa potekajo preiskave zaradi kaznivega dejanja ugrabitve in izročitve tujim oblastem po 103. členu avstrijskega kazenskega zakonika,« so nam iz sosednje države sporočili v zvezi s kazenskimi postopki zaradi ugrabitve in umora Stjepana Crnogorca leta 1972.
Kaznivega dejanja sta osumljena slovenska državljana Silvo Gorenc in Boris Mužič, prvi je bil v času zločina načelnik jugoslovanske Udbe, drugi pa namestnik načelnika slovenske Udbe. Tretji osumljenec Marjan Orožen, takratni republiški sekretar za notranje zadeve, je umrl marca lani. Junija je policijski urad v Salzburgu na tamkajšnje državno tožilstvo poslal poročilo s predlogom za izdajo pripornega naloga zoper oba še živeča osumljenca in zahteve za njuno izročitev Avstriji. Kot so zapisali, sta Gorenc in Mužič obdolžena, da sta leta 1972 po neznanih storilcev izvedla ugrabitev v Salzburgu stanujočega Stjepana Crnogorca in njegovo izročitev tujim oblastem.
Pri tem so se oprli na verodostojne dokumente in priče, poleg tega je obdolženi Mužič kaznivo dejanje priznal na zaslišanju na slovenski policiji. Izdajo pripornega naloga z izročitvijo Avstriji so utemeljili tudi z višino zagrožene kazni (od 10 do 20 let oziroma doživljenjski zapor zaradi umora ter od 10 do 20 let zapora za ugrabitev), zaradi begosumnosti, nevarnosti vplivanja na priče in udeležence, katerih identiteta je le delno znana, nevarnosti brisanja sledov zločina in oviranja ugotavljanja resnice. Pripomnili so še, da je Gorenc zavrnil odgovore na vprašanja preiskovalnega sodnika v Sloveniji, Mužič pa se sploh ni odzval na vabilo za zaslišanje.
Policijski dokument je pridobil raziskovalec in publicist Roman Leljak, ki je z najdenimi dokumenti SDV iz Arhiva RS obvestil avstrijske organe pregona in je predlagan za pričo. Kljub temu salzburško tožilstvo v letu dni od policijske zahteve ni izdalo pripornega naloga zoper oba slovenska udbovca, čeprav je eden od njiju kaznivo dejanje priznal. Znano je, da je bilo veliko zapletov med sodelovanjem slovenskega sodišča in slovenske policije z avstrijskimi preiskovalci. Toda na vprašanje o političnih pritiskih iz Slovenije nam v Salzburgu niso odgovorili.
Leljak nam je pokazal tudi zapisnik o zaslišanju obdolženca, iz katerega je razvidno, da ljubljanski preiskovalni sodnik Andrej Baraga ni dovolil, da bi bila na zaslišanju Silva Gorenca 17. oktobra 2014 navzoča predstavnika avstrijske policije in tožilstva, zato zaslišanja ni bilo. Zapisniku sta bili priloženi izjavi Gorenca in Orožna, v kateri sta zanikala kaznivo dejanje: »Slovenska policija je sodelovala tako, da je vse dokumente s strani avstrijske policije posredovala v spis na slovensko sodišče v predmete zaslišanj, ki jih je vodil sodnik Baraga. Ta pa je avstrijskim organom onemogočil vpogled oziroma prisotnost. Preiskovalec, postavljen pri NPU, je Branko Skrbinek, ki se je ves čas trudil in se trudi, da bi ugajal zahtevam odvetnikov Gorenca in Mužiča. Do sedaj ni avstrijski policiji izročil nobenega novega operativnega podatka, ki bi bil koristen v preiskavi.«
Leljak nadaljuje: »V tem trenutku mi je zaradi grožnje slovenske Sove onemogočeno, da razkrijem vsa imena oseb, ki so se tudi s strani Sove neposredno vmešali v postopek in preprečevali, da bi prišlo do prijetja Silva Gorenca in drugih. V slovenski Sovi je zaposlenih 22 odstotkov nekdanjih operativnih delavcev SDV. Med njimi tudi sin nekoga, ki je sodeloval v ugrabitvi Stjepana Crnogorca. Vsi iz Slovenije, ki smo sodelovali v pogovorih z avstrijskimi policijskimi organi, smo slišali, da se je v zadevo aktivno vključil Andrej Rupnik, bivši direktor Sove. ‘Ocenjeval’ je, da bi Gorenc v primeru prijetja povedal vse o sodelovanju avstrijske tajne službe in takratne SDV, predvsem glede slovenske in avstrijske manjšine, razkril vsa imena sodelavcev, ki so še danes aktivni politiki v strankah avstrijskih levih strank in podobno. Zato bom predlagal Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v parlamentu RS, da čim prej pregledajo delovanje Sove v tem primeru.«
Kot še pravi Leljak, so na Hrvaškem ustanovili posebno skupino strokovnjakov prava, ki so nekoč delovali v Avstriji in Nemčiji, da bi pomagali pri tem postopku in preprečevali pritiske slovenske politike, tudi Milana Kučana, na preiskovanje udbovskih zločinov v Avstriji.