Kljub temu da NLB hrvaškim varčevalcem ni izplačala deviznih vlog pri nekdanji Ljubljanski banki, ima sedaj prosto pot na hrvaški trg, piše zagrebški časnik, a obenem dodaja, da je sicer malo verjetno, da bo NLB dejansko šla po tej poti - ne zaradi Hrvaške, temveč zaradi svojih notranjih težav.
"NLB se ni zmožna širiti na nobenem trgu, torej tudi ne na hrvaškem. Ima velike notranje probleme, primanjkuje ji kapitala in krčevito išče kupca. V bančnem sektorju ga danes ni lahko dobiti," je ocenil znan hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny.
Dvomi tudi, da bodo na hrvaški trg prihiteli drugi novi igralci, saj je trg majhen in ne zagotavlja zaslužka, tveganja pa so velika in bodo takšna vsaj še naslednjih nekaj let. Pričakuje sicer, da bodo na Hrvaško prišle banke na spletu, ki pa ne bodo imele svojih podružnic v državi, kot se je to zgodilo v nekaterih od novejših vzhodnoevropskih članic EU.
Banke, ki bodo želele vstopiti na hrvaški trg, bodo morale HNB le obvestiti o storitvah, ki jih nameravajo ponuditi na hrvaškem trgu.
HNB je v minulih letih preprečevala vstop NLB na hrvaški trg zaradi neporavnanih dolgov nekdanje zagrebške podružnice LB do hrvaških varčevalcev.
Hrvaška in Slovenija sta se marca letos dogovorili, da bosta spor glede deviznih prihrankov, ki so bili izplačani in nato preneseni v hrvaški javni dolg, reševali v okviru pogajanj o nasledstvu.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden napovedal, da se bosta s hrvaško kolegico Vesno Pusić v zvezi s pogovori o izvajanju marčevskega dogovora srečala v začetku julija. Po Erjavčevih besedah se bosta srečanja udeležila tudi oba strokovnjaka za reševanja vprašanja LB, France Arhar in Zdravko Rogić.
Devizne prihranke, ki niso bili preneseni v hrvaški javni dolg, mnogi oškodovani hrvaški varčevalci medtem skušajo dobiti nazaj po sodni poti, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.