Društvo za razprave o sodelovanju je lahko sestavni del osebne promocijske kampanje, a prehod v resno politično stranko zahteva bistveno več: organizacijsko strukturo, denar in predvsem ljudi. Problem sta organizacijska struktura ter manko ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati v ozadju, kar je temelj resnih strank. Zakoniti viri denarja so redki in hkrati količinsko nezadostni za resen projekt.
V Sloveniji se vsi poznamo, zato je velika nevarnost, da je bil kdo kdaj »ujet« z »napačnimi« ljudmi, v »napačnih« poslih, v »napačnih« okoljih ali z »napačnimi« zapisanimi ali izrečenimi izjavami glede na podobo, ki jo želi prikazati novi obraz. Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si, je v slovenskem političnem prostoru preverjena formula za diskreditacijo. Če k temu dodamo še vire denarja, je zgodba zapečatena. Najožji krog znanih sodelavcev je lahko kritični faktor v uspehu ali potopu novega političnega projekta.
Anže Logar bo moral priti s kartami na dan: ali gre za odhod iz SDS zaradi nestrinjanja s programom ali zaradi nestrinjanja z vodstvom stranke? Če je prvo, kaj novega prinaša? Če drugo, je tako in tako samo »SDS brez Janeza Janše«. V obeh primerih ga čaka vprašanje: kdaj in kako je spoznal, da je politično kariero gradil na vodilnih in odločilnih funkcijah v napačni stranki oziroma ob podpori napačnega predsednika stranke?
Sposobnost odgovora na to vprašanje bo določilo njegovo uspešnost nagovarjanja volivcev in sklepanja koalicije v primeru uspeha. Tvega, da mu ciljni glasovi odrečejo podporo in da si nakoplje motiviranega tekmeca v SDS. Oboje je pot na politično smetišče.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24