Enkrat SDS, večno SDS - lahko te šef odpika, a ostaneš speči agent, ki bo stopil na sceno, ko ga pokliče gospodar

Še večja zadrega pa je dejstvo, da SDS ni več stranka. Po vseh zunanjih znakih se je spremenila v sekto. Sekto, ki jo vodi večni guru, ki je nezamenljiv. Duhovni oče, ki sploh nima konkurence in je nenadomestljiv. Brez njega organizacija razpade, ker jo skupaj drži ravno avreola najvišjega na vrhu piramide. Ta glas najvišje avtoritete je zapeljiv, usoden in vsi verniki so očarani z njim. Vsem je v čast, da mu lahko služijo. Največja sreča pa je, ko se lahko slikajo z njim, skratka, so v njegovi bližini. Vsi guruji so imeli ta magnet. Magnet privlačevanja vseh okoli sebe. Kopico koncentričnih krogov, na katerih vsi krožijo kot sateliti okoli sonca. Ja, vsak šef sekte je središčno sonce. Sila privlačnosti pa deluje na vseh krožnicah enako. Oziroma izjemno težko se je iz te krožnice iztiriti. Si pač tam. Na veke vekomaj. Stranko lahko zamenjaš, sekte nikoli.

Približno to znajo povedati vsi, ki so bili in so še v teh krožnicah. Enkrat SDS, večno SDS. Lahko te šef odpika ali spregleda, lahko izstopiš, lahko si razočaran, lahko si ljubosumen na druge, ampak globoko v sebi si trden člen. Zvesti član, na katerega se lahko vedno računa. Speči agent, ki bo stopil na sceno takoj, ko ga pokliče glas gospodarja. Po nogometno, si ves čas na rezervni klopi in čakaš na svojo priložnost. V sekti gre za odvisnost. Lahko abstiniraš, ampak ko se pojavi šansa, se ne moreš upreti.

Dnevnik