Anketa: Ob tej patetično nizki podpori mora člane vladne stranke stisniti pri srcu

Novembrski Vox populi je pokazal, da vlada od prevzema oblasti trenutno uživa najnižjo podporo, saj njeno delo kot uspešno ocenjuje 29,6 odstotka sodelujočih, kot neuspešno pa 66,8 odstotka. Ne ve 3,6 odstotka vprašanih. V oktobrski raziskavi je delo vlade za uspešno ocenilo 38,9 odstotka vprašanih.

Relativno stabilna, z rahlim padcem medtem ostaja podpora stranki SDS. Če bi bile volitve v državni zbor v nedeljo, bi SDS volilo 20,4 odstotka vprašanih. 12,7 odstotka bi jih glas namenilo LMŠ, sledila bi SD z 12,6 odstotka. Obe stranki sta zabeležili rahel padec v primerjavi z oktobrom, rast podpore pa je zabeležila Levica, ki bi ji glas namenilo 8,2 odstotka vprašanih.

Podpora je padla NSi, ki bi jih anketirani namenili 4,6 odstotka glasov, SAB ostaja pri 3,3 odstotkih glasov, podvojila pa se je podpora za DeSUS, ki bi ga volilo 2,5 odstotka vprašanih. SNS bi glas namenilo 2,2 odstotka vprašanih, SLS 1,4 odstotka, SMC pa po precejšnjem padcu podpore 0,2 odstotka vprašanih. 1,7 odstotka vprašanih bi glas namenilo kateri drugi stranki, 6,7 odstotka jih ne bi volilo, 23,9 odstotka anketiranih pa je še neopredeljenih.

Ob upoštevanju opredeljenih volivcev in izračunu sedežev bi glede na rezultate ankete 29 sedežev v državnem zboru pripadlo SDS, po 18 LMŠ in SD, 11 sedežev Levici, sedem NSi in pet sedežev SAB. Ostale stranke ne bi prestopile parlamentarnega praga.

Anketirance so vprašali tudi, ali podpirajo vstop DeSUS, SMC in NSi v koalicijo KUL. Nekaj več kot 39 odstotkov tega ne podpira, nekaj manj kot 30 odstotkov pa podpira pristop trojice h KUL. Daleč največ podpore je med volivci DeSUS, pa tudi SD in SAB. Volivci strank koalicije KUL so najmanj naklonjeni pristopu SMC in NSi. Vstopu trojčka pa najbolj nasprotujejo tisti, ki volijo SDS in NSi.

Namero KUL, da vloži konstruktivno nezaupnico aktualni vladi in za mandatarja predlaga ekonomista Jožeta P. Damijana, podpira skoraj 56 odstotkov vprašanih, kar je za tri odstotne točke več kot mesec pred tem. Takšno idejo najbolj podpirajo volivci Levice, LMŠ, SAB, SD in DeSUS, odločno pa jo zavračajo volivci SDS in NSi.

Anketirane so vprašali tudi, kdo je najbolj odgovoren za naraščanje števila okuženih, hospitaliziranih in umrlih zaradi covida-19. 45,3 odstotka vprašanih odgovornost pripisuje državljanom, ker da ne spoštujejo ukrepov za zajezitev virusa, 36,9 odstotka vladi, ker da ni pravočasno in ustrezno ukrepala. Odgovornost medijem, ker da niso neustrezno poročali o nevarnosti virusa, pa pripisuje 7,9 odstotka vprašanih.

Najbolj priljubljen politik po podatkih raziskave še vedno ostaja predsednik republike Borut Pahor, ki pa je dosegel najnižjo oceno od oktobra 2015. Na drugo mesto se je zavihtela Ljudmila Novak. Premier Janez Janša je z 11. padel na 18. mesto.

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Večer in Dnevnik, izvaja ga agencija Ninamedia. Tokratno anketo je opravila med 10. in 12. novembrom. Anketiranih je bilo 700 oseb.