Anketa: Koronavirus je še v glavah Slovencev, druženja in obiskov trgovin je manj kot nekoč

Druženja s prijatelji, sodelavci in sorodniki je bilo v prvem tednu po koncu epidemije še vedno v povprečju 45 odstotnih točk manj kot pred njo. Sredi aprila, ko je bilo zaprtje javnega življenja na vrhuncu in so bile vse oblike druženja zelo okrnjene, pa ga je je bilo v povprečju 85 odstotnih točk manj kot pred epidemijo.

Tudi pri pogostosti nakupovanja v trgovinah, ki se je na vrhuncu epidemije znižala za 71 odstotnih točk, je v prvem tednu po koncu epidemije razlika glede na stanje pred epidemijo še vedno precej negativna in znaša 44 odstotnih točk. Nekatere navade, ki jih potrošniki prevzamejo v času kriznih razmer, se lahko namreč ohranijo, če jih prepoznajo kot koristne, so zapisali.

To so v Valiconu opazovali že v času gospodarske krize v letih od 2009 do 2014, ko je potrošnik zaradi dolgotrajnosti krize postal bolj preudaren pri potrošnji, trgovci pa so morali ohraniti nekatere trženjske prijeme iz časa krize.

Potrošniki so med epidemijo hodili v trgovine manj pogosto, a opravili bolj obsežne nakupe, s čimer nekateri nadaljujejo. Nakupovanje na eni strani in prodajne strategije trgovcev na drugi se tako prilagajajo že drugič v času enega desetletja, poudarjajo v Valiconu.

Skrb zase, za lastno zdravje, za dom in gospodinjstvo se je sredi aprila povečala v povprečju za skoraj 30 odstotnih točk. Čas, namenjen druženju z drugimi, smo tedaj naklonili sebi in domu. A medtem ko se druženje vrača z velikimi koraki, individualna skrb zase, za lastno zdravje, za dom in gospodinjstvo ostaja in vztraja na dobrih 20 odstotnih točk višji ravni kot v času pred epidemijo.

Medtem ko se življenje postopno normalizira, pa se povečuje skrb za dolgoročne posledice epidemije na področju pravic in svoboščin. Pogled je izrazito pesimističen in se je v času po epidemiji v povprečju znižal še za dodatnih devet odstotnih točk. Na lestvici od +100 do -100 tako zdaj znaša -45.

Ljudi najbolj skrbijo možnosti dela in zaposlitve, saj poslabšanje na tem področju izraža 75 odstotnih točk vprašanih več od tistih, ki pričakujejo izboljšanje. Nadalje jih skrbijo pravice delavcev in neenakost med ljudmi. Več kot 50 odstotnih točk razlike v smeri pesimizma izražajo še pri odnosu oblasti do državljanov, demokratičnem soodločanju državljanov, demokratičnem nadzoru nad oblastjo in osebnih pravicah posameznikov. Za vse opazovane zadeve je razlika v času po koncu epidemije negativna in je ocena potemtakem bolj pesimistična kot ne. Največjo spremembo pa beležijo pri solidarnosti med ljudmi, kjer razlika med epidemijo in po njej znaša -24 točk.

Valicon je raziskavo #Novanormalnost izvajal od 18. do 20. aprila, ko je sodelovalo 771 ljudi, in od 2. do 4. junija, ko je sodelovalo 516 ljudi.