Revija Reporter
Slovenija

Dokler je Janša predsednik SDS, noben tak manever ne bo uspel, pravi analitik o Logarjevih poskusih deradikalizacije stranke

STA
5 1.350

17. jan. 2023 7:39 Osveženo: 7:43 / 17. 1. 2023

Deli na:

Janez Janša in Anže Logar

Primož Lavre

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

Po besedah analitika in direktorja agencije Valicona Zorka večjih napetosti ali sprememb v koaliciji, ki bo po več kot pol leta dočakala organizacijo vlade, kot si jo je zastavila, ni zaznati. Poslanci SD so sicer zaprosili za ločen sestanek s premierjem Robertom Golobom, a v tem primeru gre po Zorkovi oceni bolj za reševanje podobe SD kot pa kaj resnejšega.

Premier Robert Golob se s poslanci SD sicer ne namerava ločeno sestati, so za STA potrdili v Gibanju Svoboda, saj naj bi bilo morebitna odprta vprašanja mogoče razčistiti na koalicijskem vrhu, ki da je temu tudi namenjen.

Zorko pa dvomi, da bo v koaliciji prišlo do kakršnihkoli sprememb, saj ta normalno deluje tudi ob nekaterih v zadnjem času v javnosti manj priljubljenih potezah. Poudarja, da ob aktualnih razmerjih moči v parlamentu Gibanje Svoboda za vladanje dejansko potrebuje zgolj eno od koalicijskih strank, SD in Levico. To pa slednjima ne dopušča, da bi postavljali kakšna radikalna, izključujoča stališča ali ultimate. "To razmerje je tisto, ki na nek način garantira, da bo koalicija, takšna kot je, ostala," meni Zorko.

Tudi napovedan aneks h koalicijski pogodbi ni tako zelo nenavaden, upoštevajoč, da Golob vlado vodi drugače od svojih predhodnikov. "To je menedžerski stil vladanja in on je dejansko upravljavec," ocenjuje Zorko.

Na drugi strani političnega pola medtem pozornost s pripravo "platforme v smislu konvencije o prihodnosti" vzbuja poslanec SDS Anže Logar, ki jo je napovedoval že v času kampanje pred predsedniškimi volitvami. V prihodnjih tednih oziroma mesecih se namerava sestati z različnimi sogovorniki. V teh dneh je že opravil pogovore z nekdanjim predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki se je po izteku predsedniškega mandata odločil še za eno leto zamrzniti članstvo v SD, in nekdanjim premierjem Mirom Cerarjem, ki naj bi bil odprt za sodelovanje v razpravah.

Ali gre pri tem za začetek udejanjanja morebitnih širših političnih ambicij Logarja, ki je takoj po porazu na predsedniški volitvah napovedal, da smo "na pragu nečesa velikega", uradno še ni znano. Zorko pa v njegovih potezah vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS oz. njene podobe. Logar je namreč še vedno vidni član SDS, opozarja, zato se postavlja vprašanje, ali gre za resno delovanje Logarja ali zgolj namerno dvigovanje prahu.

Stranka je namreč v zadnjem letu in pol doživela nekaj "resnih porazov". "Mogoče so ugotovili, da morajo spremeniti svojo politiko ali pa vsaj podobo," meni Zorko. To bi tako lahko bil eden od manevrov, kako popraviti percepcijo SDS v javnosti, ki je stranka z največjo odbojnostjo, Logarju pa je na predsedniških volitvah uspelo poseči izven tradicionalne baze SDS in NSi, ugotavlja.

Logarjeve poteze so tako morda po njegovem mnenju tudi poskus rehabilitacije SDS. V tej luči Zorko vidi tudi pogovore s Pahorjem in Cerarjem. Prvi se je namreč po njegovih besedah ves čas predsedovanja državi trudil s politiko ugajanja, drugi pa je v preteklosti izrazil tudi vsebinska stališča, ki se distancirajo od tako imenovane slovenske levice. "A dokler je Janša predsednik te stranke, noben tak manever ne bo uspel, ampak bo prej vrgel slabo luč na tistega, ki se bo z njim povezoval," ocenjuje Zorko.

Logar sicer zadnje mesece visoko kotira na lestvici priljubljenosti politikov, a Zorko poudarja, da se je že večkrat izkazalo, da te lestvice, ko pride do volitev, ne pomenijo ničesar. "Na lestvicah so vedno najvišje tisti politiki, ki so daleč od srca - daleč od Ljubljane, predvsem evropski poslanci in komisarji, predsednik republike, se pravi, politiki, ki nimajo neposrednega vpliva na dogajanje v slovenskem političnem prostoru," pravi.