Zahteva za objavo popravka: Nika Kovač odgovarja GZS

Zakaj zdravja ljudi ne postavite pred interese (tujega) kapitala?

Salonit Anhovo je sosežigalnica v lasti avstrijske in italijanske korporacije, ki vsako leto ustvarja 10 milijonske dobičke na račun prenizkih okoljskih standardov in zdravja prebivalcev Soške doline. V Inštitutu 8. marec, ki je skupaj z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter civilno iniciativo Danes pripravil spremembe Zakona o varstvu okolja, smo izrazito negativno presenečeni nad vsebino in tonom dopisa GZS. Dopis je kombinacija zavajanj in neresnic, v celoti ignorira problematiko dvojnih standardov za sežigalnice in sosežigalnice ter negativnih učinkov Salonita Anhovo na zdravje ljudi v Soški dolini -  od azbesta in industrijskega onesnaževanja vode do spuščanja strupenih snovi v zrak s kurjenjem smeti.

Zakonske predlog je nastal na podlagi študij in analiz ter večletnega zavzemanja lokalnega prebivalstva, civilne družbe, okoljevarstvene in zdravstvene stroke, ki so enotno opozarjali na neustreznost zakonske ureditve. Več kot 600 zdravnikov in zobozdravnikov je že leta 2020 podpisalo javni poziv za izenačitev standardov sosežigalnic s tistimi za sežigalnice.

Najbolj eklatantna laž v dopisu pa je zagotovo, da “predlagani zakon uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev za celotno gospodarstvo”. V 5. členu predloga zakona, ki dopolnjuje 172. člen Zakona o varstvu okolja, je zelo jasno zapisano, da se obvezna okoljska dajatev uvaja zgolj in samo za sosežigalnice.

Predlagamo tudi izboljšave poročanja o obratovalnem monitoringu: da se občinam poroča na enak način kot državi (torej dodaja se zgolj enega naslovnika več), da se podatki sporočajo bolj pogosto (namesto 1x letno, vsak mesec) ter da se podatki o stalnih meritvah objavljajo na spletu. Ne zahtevamo novih podatkov, predlagamo zgolj to, da so podatki, ki že obstajajo, bolj dostopni javnosti, kar je ob sedanji ravni digitalizacije zelo preprosto izvedljivo. Predlagamo tudi prekvalifikacijo kršitev obratovalnega monitoringa iz “lažje kršitve” v “kršitev”.

Zakonske predlog je nastal na podlagi študij in analiz ter večletnega zavzemanja lokalnega prebivalstva, civilne družbe, okoljevarstvene in zdravstvene stroke, ki so enotno opozarjali na neustreznost zakonske ureditve, ki dopušča prkeomerno onesnaževanje že tako okoljsko močno obremenjenega območja Slovenije.

Lep pozdrav,

Nika Kovač,
direktorica Inštituta 8. marec