Fišer naj bi kršil dolžno ravnanje, ko je 9. februarja 2012 Zalarju predlagal imenovanje Škrleca, čeprav ni bil prrej izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot zahteva zakon o državnem tožilstvu. Zalar pa je istega dne izdal odločbo o imenovanju, čeprav se je zavedal, da postopek ni bil izveden v skladu z zakonom. KPK je še ugotovila, da je bil Škrlec imenovan s kombinacijo dveh nezdružljivih postopkov: ko se je v natečajnem postopku pritožil eden od neizbranih kandidatov, je Fišer postopek ustavil in Škrleca imenoval po postopku dodelitve državnega tožilca. Po ugotovitvah KPK sta Fišer in Zalar favorizirala določeno osebo, omogočanje nepremoženjske koristi z zasedbo delovnega mesta pa ustreza definicije korupcije po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Znano je, da sta se morala zaradi poročila KPK, ki je bilo pozneje odpravljeno, s svojih funkcij posloviti Janez Janša kot premier in Zoran Janković kot predsednik PS. Zato bi podobni standardi morali veljati tudi za Fišerja. Zalar, ki ni več državni funkcionar, odgovarja, da je KPK kratila njegove ustavne pravice in napoveduje odškodninsko tožbo proti državi. Nekdanji minister je sicer že izgubil spor na upravnem in vrhovnem sodišču, SDS pa ga je skupaj s Fišerjem kazensko ovadila.