Aleš Hauc pojasnjeval svojo vlogo pred komisijo o domnevnem pranju denarja v NKBM

Komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM in domnevnega nezakonitega financiranja stranke SDS je svoje delo začela že v minulem mandatu. Dela ni končala, pač pa izdala le delno poročilo, zato je DZ sklenil, da se delo komisije nadaljuje tudi v novem sklicu DZ.

Nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja Rožančeva je na današnjem zaslišanju ponovila, da je upravo banke več mesecev neuspešno opozarjala na sumljive transakcije, a da z upravo banke mnogokrat ni uspela vzpostaviti stika. Samo v letu 2013 je 81 sumov sumljivih transakcij prijavila tudi uradu za preprečevanje pranja denarja, je pojasnila.

Sama je sicer upravi med aprilom 2012 in aprilom 2014 posredovala 15 poročil, med zadnjimi tudi poročilo, v katerem je med drugim opozarjala na visoke dvige gotovine z računov banke v njenih poslovalnicah v Novi Gorici. Te naj bi odpirali italijanski državljani, med katerimi naj bi bili nekateri povezani s tamkajšnjo mafijo. Kot je opozorila, pa se uprava na opozorila ni odzvala v zadostni meri, prav tako naj to poročilo ne bi bilo poslano na Banko Slovenije.

Tudi sicer je Hauc po njeni oceni na položaje v banki nastavljal nekompetentne kadre, obvladovanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja pa se je po odhodu Rožančeve, kot je dejala, močno poslabšalo. Rožančevo so namreč najprej razrešili s položaja pooblaščenke, nato pa je banko morala zapustiti.

Nekdanji prvi mož Nove KMB Hauc je v pričanju priznal, da bi na področju preprečevanja pranja denarja sicer lahko naredili več, da ne bi naredili ničesar, pa se vendarle ni mogel strinjati. Prav tako je priznal, da omenjenega poročila Rožančeve ni prebral v celoti, saj ga ni podpisal Britovšek, ki je bil njen nadrejeni. Oba je nato poklical, a se ne spominja, ali je potem prišlo do skupnega sestanka.

Je pa zanikal, da bi komurkoli naročil, naj se omenjeno poročilo ne odda Banki Slovenije, prav tako ga centralna banka na to ob obisku ni opomnila. Za to je izvedel po notranji reviziji, v nekaj tednih po njej pa je bilo poročilo tudi poslano.

Hauc ni mogel potrditi, ali je na Banko Slovenije šlo poročilo Rožančeve ali Karmen Rus, ki jo je nasledila na položaju pooblaščenke. Kot je zatrdil, je sam zahteval, naj bo posredovano poročilo prve. Rusova naj bi namreč pozneje pripravila novo, prirejeno poročilo, saj naj bi bilo poročilo Rožančeve obremenilno za upravo banke.

Hauc je v pričanju med drugim še zatrdil, da ga v času, ko je bil predsednik uprave Nove KBM noben od politikov ni klical z namenom, ker bi od njega karkoli hotel. Je pa dodal, da je bilo v tem pogledu "bistveno hujše", ko je bil pred tem na čelu Pošte Slovenije.

Hauc je v svojem pričanju med drugim še dejal, da po njegovem vedenju za povezave za italijansko mafijo ni dokazov. Odgovore na več vprašanj pa je Hauc najavil za zaprti del seje.

Parlamentarna komisija je sicer že na podlagi dela, opravljenega v minulem mandatu, zaradi sumov kaznivih dejanj krive izpovedbe, zlorabe položaja ali zaupanja, napeljevanja k ponarejanju listin, posebnega primera ponarejanja listin in pranja denarja naznanila nekdanjega uslužbenca Primoža Britovška.

Ta je na današnjem zaslišanju pojasnil, da je tožilstvo že zavrglo vse štiri primere, ki jih je prejelo od policije. O poročilu Rožančeve, ki da ga ne bi parafiral, pa je pojasnil, da je bilo posredovano z zamudo in v času, ko je bila v postopku odpovedi delovnega razmerja. Rožančeva takrat ni bila več v vlogi pooblaščenke, pač pa je bila to Karmen Rus, ki ji je poročilo, kot je zatrdil, tudi predal.

Komisija je imela danes v načrtu še zaslišanje Roberta Senice in Sabine Župec Krajnc, a sta oba opravičila svojo odsotnost.

Seja se nadaljuje za zaprtimi vrati.