Aleksander Zorn: Prebuditev sodstva iz svinčene države
5. jul. 2014 6:22 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


V Sloveniji se je zgodilo tisto, kar smo mislili, da je ostalo pozabljeno globoko v mračnem času slovenske pravne zgodovine. Čas, ko je bila sodna veja oblasti združena v eno in enotno tožilstvo in sodništvo. Ko je bilo vse skupaj združeno s politično silo, ki je vladala, v eno tiransko oblast. Zato patološka zgodovinska anomalija v današnjem času in pri nas ni neznana naključna zloraba sodstva v politične namene, ampak je lahko tudi njena pråebuditev.
To je bil svinčeni pravni čas, ko je politična policija služila političnemu tožilstvu, ki je bilo v službi političnega sodišča. In vsi so bili v službi politične vrhuške. To je bil čas, ko je pravo našim bodočim revolucionarnim pravnikom predaval vrhovni državni tožilec Andrej Višinski takole: »Umetnosti identificiranja saboterjev ni mogoče doseči z vsestransko, izčrpno in nepristransko ocenitvijo dokaznega gradiva, zbranega v kazenskem postopku, temveč s tako imenovanim 'političnim nosom'.« Povedal pa je 1937. leta na sodišču, monstrum političnega procesa, tudi tole: »Obtoženci so zagrešili pripisana jim dejanja ... Toda kakšne dokaze s stališča juridičnega postopka imamo v svojem arzenalu? ... To vprašanje je mogoče postaviti takole: zarota, pravite, a kje so dokumenti? ... Dovolj sem drzen, da izjavim, v skladu z osnovnimi zahtevami vede o kriminalnem postopku, da v primeru zarote takih zahtev ni mogoče postavljati.«
In po tem in po takšnem pravu so desetletje kasneje še mnogo let sodili tudi pri nas. Za takšno sodišče in njegovo tožilstvo je bil obtoženec tem bolj kriv, čim manj mu je bilo mogoče stvarnega dokazati. Takrat je bil zaradi svoje spretnosti posebej nevaren. Kadar pa sploh ni bilo dokumentov zoper njega, je pravi pravni politični nos sodišču povedal, da je najbolj kriv.
Kaj storiti zdaj, ko gledamo takšno nevarno prebuditev revolucionarnega pravnega zla v današnji čas? Gre za naključni eksces banalnosti birokratskega pravnega uma, ki je zašlo med formalnimi absurdi slabe zakonodaje? Gre za politično in gmotno servilnost naključnih udov zastarelega pravnega telesa propadle države? Ali pa gre za nevarno patološko doktrino, ki pri nas ni nikoli izumrla? In ki je nekje v labirintih sodne veje oblasti ostala vsa ta leta samoumevna? Njen namen je bil v svojih izvornih časih zastraševanje in obvladovanje. Gre tudi zdaj za to? Bo doseglo svoj cilj? Kaj storiti? Nam je vseeno, ker globoko v sebi v resnici nismo nikoli verjeli, da bo kdaj drugače? Potem bo ta zgodovinski vampir preživel.
Da ne bo kakšnega nesporazuma. Pišem o etičnem in juridičnem ekscesu obsodbe Janeza Janše v 23. letu demokratične države Slovenije.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke