Nekdanji Miloševićev minister za notranje zadeve Radmilo Bogdanović je konec devetdesetih dejal, da ste najbolj nevaren albanski nacionalist na Kosovu, ki se že več kot 50 let bori za svobodno »šiptarsko« Kosovo, zato ste 29 let preživeli v zaporu. Vam oznaka »najbolj nevaren albanski nacionalist« godi?
Res sem bil vedno velik nasprotnik Jugoslavije, saj je bila ječa narodov. Od vseh tam zasužnjenih narodov smo bili kosovski Albanci najslabše obravnavani, tako da me je kar ustrezno označil, toda veliko je povedal tudi o sebi, saj ponavlja slabšalno besedo »šiptarsko«, ki v našem jeziku res pomeni albansko, toda v srbskem in drugih jezikih se uporablja izraz albansko.
Titov komunistični režim vas je prvič poslal v zapor leta 1958, ker ste kritizirali tedanje oblastnike, znova so vas zaprli od 1964 do 1974, na koncu kar za 15 let, od 1975 do 1990.
Vedno sem se zavzemal za neodvisno Kosovo, torej odcepitev od Jugoslavije, po politični usmeritvi sem iredentist. Ljudje na vseh območjih, ki so bila okupirana od Srbov oziroma Jugoslavije, so si prizadevali za odcepitev od te države. Od leta 1964 sem bil med soorganizatorji nacionalnega gibanja za združitev Albancev, zato sem bil obsojen na 15 let zapora, po padcu notranjega ministra Aleksandra Rankovića pa so mi kazen znižali na deset let zapora. Oktobra leta 1975 je tedanji predsednika sveta za varnost Jugoslavije Vladimir Bakarić vsem republikam Jugoslavije poslal ukaz, da morajo aretirati in kaznovati nasprotnike režima, od vseh so edino slovenske oblasti to zavrnile, zdaj sicer s primerom Patria žal ravnajo diametralno drugače. Mene so tistega leta Srbi obsodili na 15 let, češ, gre za preventivo, visoke kazni so dobili tudi drugi. Bivša država ni poznala nobene demokracije, šlo je za fašizem, Kosovo je bilo okupirano, Albanci smo bili okupirani, brez pravic, obsojen sem bil zaradi sovražne propagande, čeprav sem ves čas govoril samo resnico.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Demaçi razloži, da ni prišel branit le Janše, pač pa opozarjat na razvoj Slovenije, ki zahteva alarm za slovenski narod in tujino; razloži, zakaj kosovski Albanci cenijo Slovenijo; spregovori o svojem zavzemanju za neodvisno Kosovo in prst uperi v srbskega predsednika Nikolića, nekoč Šešljevega sodelavca; izrazi zaskrbljenost nad povezavo kosovskim oblastnikov z bivšim režimom.