Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku odločanja o pobudi za oceno ustavnosti zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ugotovilo, da je manj kot stoodstotno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja v neskladju z ustavo. To namreč nasprotuje človekovi pravici otrok in njihovih staršev do obveznega brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja.
Vlada je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev presojanega zakona.
Kot opozarjajo v Akademskem društvu Pravnik, pa predlagana ureditev v nasprotju z jasnim besedilom odločbe ustavnega sodišča razlikuje med obveznim in razširjenim osnovnošolskim programom. Državni zbor in vlado zato v društvu pozivajo k ponovnemu razmisleku glede predlagane ureditve.
Če v Sloveniji še velja suverenost človekovih in ustavnih pravic ter svoboščin, je za njeno obrambo potrebno in vredno uporabiti vsa dopustna sredstva. Sicer se demokracija počasi sprevrne v njeno nasprotje. Zgolj v odlično orodje za popolno omejitev posameznikove svobode," pravijo v Akademskem društvu Pravnik.
Akademsko društvo Pravnik tako opozarja državni zbor in vlado, da je Ustavno sodišče z omenjeno odločbo ugotovilo protiustavno stanje, ki traja vse od začetka ureditve, po kateri se je javno financiranje zasebnih osnovnih šol omejilo na 85 odstotkov. "Z vidika načel pravne države in delitve oblasti ni nepomembno, da skoraj petletno vzdrževanje takšnega protiustavnega stanja vzpostavlja nadaljnjo kršitev ustave," še navajajo v sporočilu.
V društvu Alternativna akademija pa poudarjajo, da je Slovenija s svojo doslej veljavno ureditvijo v odnosu do zasebnega šolstva ena od najbolj "velikodušnih" držav v Evropi. "Pri tem je pomembno, da je v pomembnih sodbah s tega področja Evropsko sodišče za človekove pravice povsem jasno razsodilo, da financiranje zasebnih šol ni obveznost države, ampak je stvar njene dobre volje," so navedli v sporočilu za javnost.
V Alternativni akademiji opozarjajo še, da bi uveljavitev te, finančno sicer razmeroma majhne spremembe, pomenila samo prvi korak krušenja konsistentnosti šolskega sistema. Zavračajo tudi trditve, da so zasebne šole boljše kot javne, saj gre za primerjanje neprimerljivega. Kot so zapisali, vpisujejo zasebne šole izbrano populacijo učenk in učencev, ki je največkrat ni mogoče primerjati s splošno.