Poslanci po vetu državnega sveta niso vnovič potrdili novele zakona o financiranju šolstva

Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.

DZ je moral znova odločati o noveli, ker je DS v ponedeljek izglasoval odložilni veto nanjo. Državni svetnik Bogomir Vnučec je v predstavitvi veta danes dejal, da obstaja različno razumevanje vsebine ustavne odločbe iz leta 2014 v delu, ki določa pravico do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Zasebno šolstvo v ničemer ne ogroža javnega šolstva, ampak lahko dopolnjuje izobraževalni sistem in bogati družbo v celoti. Uvedba razlikovanja med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, ni upravičena, meni DS.

Po noveli bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk je v predstavitvi mnenja vlade opozorila, da je razlikovanje med javno veljavnimi izobraževalnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, namenjeno izključno bolj jasnemu razlikovanju med izobraževalnimi programi, ki jih med seboj razlikuje že veljavni zakon.

Po opozorilu vlade je bistvo razlikovanja v načinu sprejemanja programov, saj javno veljavne programe sprejme minister v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Programe, ki pridobijo javno veljavnost, pa sprejme zasebna šola v skladu s svojim aktom o ustanovitvi, strokovni svet pa zanje ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.

Program, ki ga zasebna šola predloži, je celota vključno z vsemi posebnostmi in dodatki, je povedala Vukova. Po njenem pojasnilu bodo po noveli javna sredstva zagotovljena za vse tisto, kar je za otroka obvezno, da pridobi spričevalo.

Vlada opozarja, da ne drži, da bi bili zaradi navedenega razlikovanja ogroženi obstoječi zasebni vrtci in osnovne, srednje oziroma višje strokovne šole, ki izvajajo javno veljavni program. Ob tem pa je izpostavila še dejstvo, da se navedeno razlikovanje po noveli ne bi uporabljalo za programe, ki so že pridobili javno veljavnost.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SAB spomnili na dolgo veljavni dogovor, da država financira zasebne šole v 85 odstotkih. Po ustavni odločbi iz leta 2014 pa naj bi se financirale 100-odstotno. A iz odločbe ni popolnoma jasno, kakšen program natančno mora država financirati, je dejala Maša Kociper. Če bo novela padla, bodo v SAB zahtevali razpis referenduma. Na njem naj volivci povedo, ali se strinjajo s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja, je napovedala.

V DeSUS so za ohranjanje javnega šolstva, ki je v Sloveniji po njihovi oceni dobro razvito. Ločnica med javnim in zasebnim mora biti jasno določena, je dejal Jurij Lep. Novela po njegovih besedah ustrezno uresničuje ustavno odločbo.

V LMŠ ne želijo omejevati pravice do izbire. Menijo, da ustavno sodišče ne zahteva popolne izenačitve med javnim in zasebnim šolstvom, je dejal Brane Golubovič. "Govorimo o tem, v kakšni družbi si želimo živeti," je sklenil.

SD spoštujejo zasebno šolstvo, sploh kadar gre za alternativne pedagoške pristope, je dejal Marko Koprivc. Po odločbi je obvezni program treba financirati, čemur sledi tudi novela, je poudaril. Po njegovem opozorilu z novelo ni nikomur kratena pravica do izbire.

Financiranje zasebnih šol ni obvezno, je ustavno sodišče odločilo v začetku tega stoletja, potem pa leta 2014 svoje mnenje spremenilo, so izpostavili v Levici. Javne šole so dobre in so sestavni del socialne države, ki lahko vsakemu posamezniku brez izjem omogoči razvoj njegovih potencialov, je dejal Miha Kordiš.

V koalicijski SMC pa so napovedali, da novele ne bodo podprli. Uspeh politike bi bil, če bi sledili odločbi, so menili. Novela namreč ohranja neustavno stanje, je dejal Branislav Rajić. SMC ne bo podprla novele, ker je treba spoštovati pravno državo, je dejal.

Nasprotovanje noveli pa so napovedali v SDS in NSi. Del DZ še vedno zanika ustavo, so ocenili v SDS. "Norčevanje iz tistih, ki šolajo svoje otroke po svoji vesti in torej po ustavi, je nadaljevanje zasmehovanja iz prejšnjega režima," je dejala Jelka Godec iz SDS. Novela še poslabšuje financiranje zasebnih šol, je dejala.

Veto DS je glas normalnosti, pa so poudarili v NSi. Odločba ustavnega sodišča je jasna, novela, ki določa še slabše financiranje zasebnih šol, pa je ne spoštuje, je dejal Matej Tonin. Če bo novela danes potrjena, bodo poraženci otroci in njihovi starši, je menil.

V Civilni iniciativi Združeni starši in Združenju zasebnih vrtcev Slovenije so v ponedeljek pozdravili odložilni veto na novelo zakona o financiranju izobraževanja, ki ga je izglasoval DS. Poslance so pozvali, naj novele v ponovnem odločanju ne podprejo, v nasprotnem primeru pa so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev za uresničitev ustavne odločbe.