Afričani v Sloveniji odgovarjajo Normi Brščič: to si mislijo o njeni izjavi, da je Afrika celina brezupa

V Skupnosti Afričanov v Sloveniji so se včeraj odzvali na besede voditeljice oddaje Faktor Norme Brščič iz minulega tedna, ko je med drugim govorila o Afriki kot celini brezupa in o različnih inteligenčnih kvocientih različnih ras.

Predsednik Društva Afriški center Eyachew Tefera je izjave označil za "kolektivno demonizacijo na podlagi rase in etično profiliranje Afričanov". V društvu bodo za zdaj v zvezi s konkretnim primerom spremljali ravnanje pristojnih organov, se pa po njegovih besedah v boju proti rasizmu povezujejo tudi na evropski ravni.

Zaradi izrečenih besed je Društvo novinarjev Slovenije sicer že podalo kazensko ovadbo. Ob tem so med drugim zapisali, da so v društvu novinarjev na strani svobode izražanja, a da je šlo v konkretnem primeru "za grobo zlorabo te pravice".

Ustanovitelj Zavoda Global Max Zimani pa je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil vsebino izjave, ki so jo v zvezi s tem sprejeli v skupnosti Afričanov. Kot je pojasnil, so pripadnice in pripadnike skupnosti žalitve globoko prizadele. Poudaril je, da je svoboda izražanja lahko absolutna, dokler gre za svobodo, ki zadeva posameznika samega, omejena pa je, ko posega v svobodo drugega.

Raziskovalec na pravni fakulteti v Mariboru Cocou Marius Mensah je izpostavil, da je svoboda govora resda zaščitena z ustavo in po mednarodnem pravu. Vendar pa uporabe te pravice z namenom prizadeti manjšino ali za širjenje teorije o rasni nadvladi po njegovih besedah ni mogoče dopustiti.

Glasbenik Tschimy Aliage Obenga je izpostavil, da pravica do govora obstaja ravno zato, da "se sistematsko poskrbi, da so vsi glasovi slišani, da ima vsak pravico, da spoštljivo izraža svoje mnenje". Tovrstna retorika tudi tistega, ki jo izreka, oropa temeljne človečnosti in povezanosti z vsemi kulturami, ki bi mu sicer lahko ogromno prispevale, je pripomnil.

Po oceni sociologinje Marte Gregorčič se v takšnih in podobnih situacijah pravna orodja ne uporabljajo dovolj pogosto. Meni namreč, da je že danes v zakonih in ustavi dovolj členov, na podlagi katerih je takšne izjave mogoče obsoditi.

V Sloveniji sicer obstaja mnogo institucij, vključno s pristojnimi ministrstvi, ki so soodgovorna pri naslavljanju diskriminacije. Kljub temu pa se po raziskavah stanje v zadnjih 20 letih poslabšuje, je opozorila. Poudarila je še, da za aktivno preprečevanje diskriminacije in rasizma niso dovolj individualne akcije, ampak skupinska in organizirana prizadevanja za ustavljanje neposrednih rasističnih ali diskriminatornih izpadov.