Kot je izpostavil Novak, sanacijski program za odpravo posledic poplav po avgustovski ujmi v obdobju 2024-2028, ki predvideva 2,33 milijarde evrov in ga je prejšnji teden potrdila vlada, predvideva 100 milijonov evrov za obnovo poškodovane občinske infrastrukture in izvedbo potrebnih geotehničnih ukrepov pri sanaciji plazov, 120 milijonov evrov pa za obnovo vodne infrastrukture.
Za sanacijo poškodovanih stanovanj in poslovnih objektov je predvidenih 50 milijonov evrov, za nadomestitvene gradnje objektov, v katere se ljudje ne morejo več vrniti, pa bo namenjenih 70 milijonov evrov sredstev. Za obnovo poškodovane kulturne dediščine je medtem rezerviranih 16 milijonov evrov, za objekte varstva narave milijonov evrov, za podporne dejavnosti in izvedbo programov, kamor spadajo tudi stroški delovanja tehnične pisarne, pa štiri milijone evrov.
"S tem programom je vlada zagotovila sredstva, da se lahko vsi tisti programi, ki so bili začasno financirani v zadnjem obdobju, nadaljujejo, občine nimajo več skrbi," je izpostavil minister in dodal, da bo glavni ključ hitrosti pridobivanja teh sredstev pripravljena dokumentacija.
Pomemben podatek je po njegovih besedah ta, da so ljudje predplačila za škodo, ki je nastala na objektih, dobili izplačano že skoraj povsod. "Dajemo še zadnje sklepe za predplačila, s tem tudi zaključujemo postopke za tiste, za katere nismo mogli priti do podatkov," je poudaril.
Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je spregovoril o nepovratnih sredstvih iz solidarnostnega sklada EU in o razvojnih programih, ki se pripravljajo in bodo spodbudili nadaljnji razvoj v občinah, prizadetih po poplavah.
Kot je spomnil, je Evropska komisija na podlagi vloge, ki so jo pripravili, Sloveniji odobrila predplačilo v višini 100 milijonov evrov in ga decembra lani nakazala na ministrstvo za finance. "Povem lahko, da je bila vsota praktično že porabljena, ker je bilo mogoče refundirati stroške, ki so že nastali. Pričakujemo še 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev," je navedel in dodal, da je postopek glede pridobitve teh sredstev v teku.
Evropski parlament bo po pričakovanjih ministra ta sredstva dodelil v novem sklicu oz. v decembru. Glede škode po poplavah je dejal, da je bila ocenjena na 2,9 milijarde evrov. "Ta številka sedaj še stoji v vlogi in bo kot taka šla tudi naprej," je podčrtal.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v skladu z zakonom o obnovi pristojno tudi za pripravo in koordinacijo programa pridobivanja razvojnih sredstev in popoplavno sanacijo za občine. V zvezi s tem skupaj z razvojnimi agencijami in resornimi ministrstvi pripravljajo program, ki bo usklajen z občinami, prizadetimi v avgustovskih poplavah.
Vlada je medtem v četrtek sprejela tudi dokončni program obnove posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Vreden je 824,3 milijona evrov, pri čemer ocena škode na cestni infrastrukturi znaša 559,2 milijona evrov, na železniški pa 265,07 milijona evrov.
Kot je spomnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je vlada že oktobra sprejela delni program za obnovo infrastrukture, ki je obravnaval nujne ukrepe za preprečitev povečanja že nastale škode ter zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva. Takrat je bilo za ukrepe namenjenih 751,6 milijona evrov.
Po pojasnilih Bratuškove sta na področju železnic v program vključena dva projekta, in sicer bohinjska proga v dolžini 30 kilometrov od Jesenic do Bohinjske Bistrice ter koroška proga v dolžini približno 20 kilometrov od Svetega Danijela do meje z Avstrijo.
Na področju cestne infrastrukture program vključuje 48 projektov za rekonstrukcijo in obnovo cest ter 23 projektov za premostitvene objekte oziroma mostove. "Teh je sicer nekoliko več, saj trije od 23 projektov vključujejo več manjših projektov v enem, ki je izkazan v proračunu," je pojasnila.
Predhodni program je obsegal 1800 kilometrov cest, ki so potrebne rekonstrukcije in obnove, končni program pa obsega 1984 kilometrov cest. Na 690 kilometrih od teh so bile, kot je dejala, opravljene intervencije za vzpostavitev prevoznosti.
Program je pripravila direkcija za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo. Pravice porabe za izvedbo programa se bodo letos zagotovile z razporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije. V letih od 2025 do 2028 pa se bodo zagotavljale v okviru državnega proračuna oz. iz sredstev sklada za obnovo.