20 let zamude Giuseppa Pirjevca

Prejšnji teden je bila na okrožnem sodišču v Ljubljani glavna obravnava v zadevi, v kateri zgodovinar Jože Pirjevec toži kolumnista Reporterja dr. Boštjan Turka zaradi domnevnega kaznivega dejanja razžalitve. Pirjevca je zelo prizadela Turkova kolumna Referenti in renegati, objavljena v Reporterju junija 2011, v kateri je kolumnist zapisal, da je Pirjevec, sicer tržaški Slovenec, stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem.

V zasebni tožbi Jože Pirjevec, nekdaj Giuseppe Pierazzi, kot neresnično označuje navedbo, da je svoje ime poitalijančil, ker da so to storili italijanski fašisti, zmotila ga je tudi beseda renegat, saj pomeni narodnega odpadnika. Turkov zagovornik odvetnik Radovan Cerjak uveljavlja dokaz resničnosti, ker je tudi višje sodišče leta 1999 določilo tako sodno prakso.

Kot izhaja iz dokumentov, ki jih je na sodišču predstavil sam tožnik Pirjevec, je razvidno, da je vse do leta 2002 imel italijansko ime Giuseppe in ne slovenskega Jože. Vprašanje je, zakaj svojega imena kot domnevni zavedni Slovenec ni poslovenil že desetletja prej, kot so storili drugi zamejski Slovenci. Na sodišču je zatrdil, da si je dal pri italijanskih organih spremeniti priimek leta 1977, nato pa še ime (kot izhaja iz dokumentov šele 2002, op. p.), saj je bila sprememba imena precej težje izvedljiva. Da si je pod takratnim režimom spremenil priimek, pa naj bi zahtevalo strašen pogum, saj je bila v tistem času italijanska politika izredno protislovenska.

Zakaj si je spremenil ime šele leta 2002? Trdi, da je to šele takrat omogočal italijanski zakon, kar je neresnica. Po besedah zamejskega odvetnika Damijana Terpina bi si lahko Pirjevec ime Giuseppe v Jože spremenil že veliko prej. On si je ime Damiano spremenil v Damijan že okoli leta 1985 (do leta 1967 je veljal še zakon iz časa fašizma, po katerem ni bilo dovoljeno dajanje »tujih« imen). Skupaj z odvetnikom Andrejem Berdonom sta še kot študenta in člana Mladinske sekcije stranke Slovenska skupnost izdala brošuro z navodili, kako vračati imena in priimke nazaj v slovensko obliko. »Giuseppe je očitno ni uporabil,« pravi Terpin. Ime bi si lahko spremenil vsaj po odobritvi »Spetičevega zakona« iz leta 1991, vendar očitno tega ni naredil niti takrat. Končno je še zakon št. 482 iz leta 1999 izrecno omogočil vračanje imen v slovensko obliko, toda niti tedaj Giuseppe te možnost ni izkoristil. Po besedah Terpina je zamudil vsaj 20 let in šele 2002 postal Jože.

V zvezi z domnevnimi italijanskimi pritiski zoper spremembo imena pa Terpin pravi, da gre za subjektivne ocene. Leta 1977 so bili po njegovem enaki kot leta 1985, ko si je on spremenil ime.