Prvič smo lestvico sestavili že leta 1998 v reviji Mag in imamo pri tem kar precej znanja in izkušenj. Vsa ta leta smo vpliv posameznika merili na podlagi dveh kriterijev: na podlagi ocene vpliva, ki izvira iz njegovega položaja (formalni vpliv), in naše subjektivne ocene njegovega neformalnega vpliva. Vplivnih Slovencev je v resnici gotovo več kot 100, na seznamu pa je še vedno največ politikov. Največ pretresov na lestvici vplivnih se zgodil tisto leto, ko se v državi zamenja oblast, a tudi tokrat smo na seznam uvrstili 21 novih oseb, ravno toliko pa se jih je z njega poslovilo.
Novinki, in to na samem vrhu, sta Melania Trump in Marta Kos. Nova/stara prva dama ZDA slovenskih korenin glede svojega predvsem neformalnega vpliva, ki ni samo ameriške, pač pa globalne narave, sploh nima konkurence. Že v prvem mandatu Donalda Trumpa je bila vedno prva na lestvici 100 najbolj vplivnih Slovencev, kar je seveda tudi tokrat, in to tik pred zaprisego svojega soproga za drugi predsedniški mandat. Na visokem tretjem klinu je nova evropska komisarka za širitev Marta Kos, katere resor je v novi komisiji pod taktirko nemške »ledene kraljice« Ursule von der Leyen eden najpomembnejših.
Med vplivneži še vedno prevladujejo moški, saj je na lestvici le dobra petina, natančno 22 žensk. Od tega jih je večina – 14 – v prvi polovici seznama, ki ga na 50. mestu zaključuje partnerica Roberta Goloba Tina Gaber. Čeprav predsednik vlade vztraja, da Gabrova nima vpliva nanj in na delo vlade, je dokazov o nasprotnem več kot dovolj. Predsednici republike Nataši Pirc Musar se je vpliv predvsem pri merjenju moči s kabinetom predsednika vlade (v parlamentu je pogorel njen kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije Anton Rop) nekoliko zmanjšal, saj je šele na sedmem klinu, dve mesti nižje kot lani.
Nova/stara prva dama ZDA slovenskih korenin Melania Trump glede svojega predvsem neformalnega vpliva, ki ni samo ameriške, pač pa globalne narave, sploh nima konkurence.
Še bolj pa je po naši oceni vpliv izgubila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je s šestega padla na enajsto mesto, saj se je morala posloviti s položaja podpredsednice Gibanja Svoboda. V parlamentu sta vplivni vodji dveh največjih poslanskih skupin: Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda) in Jelka Godec (SDS).
Najbolj vplivne ministrice v Golobovi vladi so koordinatorica Levice Asta Vrečko (kultura), Tanja Fajon (zunanje in evropske zadeve), Alenka Bratušek (infrastruktura), Valentina Prevolnik Rupel (zdravje) in Andreja Katič (pravosodje). Na seznamu 100 vplivnih Slovencev manjkata samo dve: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in nova ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ki je na tem položaju nadomestila odstopljeno Emilijo Stojmenovo Duh, v času vlade Marjana Šarca pa je že vodila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Najbolj vplivna evropska poslanka iz Slovenije je gotovo Romana Tomc (SDS), ki je tudi podpredsednica največje evropske politične družine – Evropske ljudske stranke.
Še nekaj vplivnih položajev pri nas zasedajo ženske: generalna državna tožilka Katarina Bergant, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak, predsednica računskega sodišča Jana Ahčin in predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.
Najbolj vplivna civilnodružbena aktivistka ostaja Nika Kovač, velik vpliv na javno mnenje pa ima zaradi javnomnenjskih raziskav tudi direktorica Mediane Janja Marolt Božič. Ne samo vplivni, ampak tudi bogati pa sta večinska lastnica Prve Group Alenka Žnidaršič Kranjc in lastnica družbe Mediasi, ki velja za enega večjih dobaviteljev javnega zdravstva, Diana Dimnik, hčerka lobista Boža Dimnika.
Najbolj vplivni slovenskih politik na začetku leta 2025 je kljub vsem turbulencam še vedno Robert Golob (drugi klin lestvice), na visokem četrtem in petem mestu Reporterjevega seznama pa sta ljubljanski župan Zoran Janković ter nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan, ki ima še vedno največji neformalni vpliv na levem delu slovenske politične oble.
Poleg Kučana je najbolj vplivni »stric iz ozadja« Gregor Golobič, ki mu je uspelo zminirati referendum o Jeku 2. Vpliv so med političnimi prvokategorniki v zadnjem letu pridobili še predsednik SDS Janez Janša zaradi gladke zmage liste največje opozicijske stranke na evropskih volitvah, nato gospodarski minister Matjaž Han, ki je postal še predsednik SD, tretji pa je finančni minister Klemen Boštjančič, ki je tudi podpredsednik vlade.
Po oceni Reporterja predsednik Uefe Aleksander Čeferin ni več najbolj vplivni Slovenec, čeprav ima še vedno precej velik vpliv predvsem v politično-gospodarskem zakulisju. Vpliv, ki izvira predvsem iz dobrega rezultata na sicer izgubljenih predsedniških volitvah v letu 2022l, pa se topi tudi Anžetu Logarju, predsedniku Platforme sodelovanja, ki mu je v zadnjem letu sicer uspelo ustanoviti novo politično stranko – Demokrate, a mu je pri tem v državnem zboru spodletel poskus oblikovanja poslanske skupine.
