Izseljeni Bošnjak, ki se je leta 1930 rodil v vasici na vzhodu BiH, je organizacijama po svoji smrti pred dvema letoma zapustil del svojega bogastva.
"Edini pogoj je, da se denar nameni izključno za nakup hrane," je dejala upraviteljica javne kuhinje v starem mestnem jedru Sarajeva, poznana kot teta Zilha. Njena kuhinja je sicer ena od treh, ki so prejele nepričakovano denarno pomoč iz Kanade.
Hodžić je po navedbah tete Zilde to kuhinjo pogosto obiskoval in pomoči potrebnim podarjal denar.
Javna kuhinja v starem jedru prestolnice je pričela delovati leta 1992, gre pa za eno redkih tovrstnih ustanov, kjer lahko ljudje brez kakršnekoli predhodne registracije dobijo en skromen topel obrok na dan. Vsak dan jih tu razdelijo približno tisoč.
Ustanova sicer pomoči potrebnim razdeljuje tudi drugo hrano. Zahvaljujoč Hodžiču bodo lahko prejemniki pomoči sedaj med drugim lahko namesto polovice hlebca kruha na dan dobili celega. Vsako sredo pa bodo dobili tudi mleko in sadje, pa tudi pakete s kavo, sladkorjem in oljem.
Denarna sredstva, ki jih je namenil pokojni, bodo po oceni upraviteljice kuhinje zadostovala nekje do konca leta.
Vse življenje je garal, v oporoki pa je denar zapustil za hrano revežev v rodni BiH
Pokojni Bošnjak Agan Hodžić, ki ga je pot s trebuhom za kruhom vodila v Kanado, je v svoji oporoki podružnici dobrodelne organizacije Rdečega Križa in muslimanskemu dobrodelnemu društvu Merhamet v Bosni in Hercegovini (BiH) zapustil 511.000 evrov. Ta vsota je, kot je izrecno zapisano v oporoki, namenjena nakupu hrane za revne.